Delo, Šport: ... Število vzponov je nad pričakovanji
Pregled alpinističnih poročil dokazuje kvaliteten vzpon - V nekaterih kolektivih delo ni zaživelo - Skupno 11.252 tur
LJUBLJANA - Čeprav do konca preteklega leta niso prišla vsa poročila, saj še vedno manjkajo za AO Martuljek in Mojstrano ter AS Ilirska Bistrica, Logatec in Prevalje, pa tudi prvi popraznični dnevi niso najbolj primerni za analize, lahko kljub temu vendarle postrežemo z okvirnimi številkami v našem alpinizmu.
Realna je ugotovitev, da dve sekciji (pri PD Viharnik in Vrhnika) praktično ne obstajata več, najbrž pa bi bilo potrebno na podoben način obravnavati še nekaj tistih kolektivov, ki zadnja leta ne opravljajo svojih nalog zadovoljivo: Toda - za sedaj je v Sloveniji še 35 alpinističnih odsekov in 9 sekcij, ki združujejo 1062 članov, 220 tečajnikov, 377 pripravnikov in 465 alpinistov.
Mnogo bolj oprijemljivi so podatki, da je v 37 alpinističnih kolektivih 621 članov v uradne arhive vpisalo po pet ali več alpinističnih tur (plezalnih vzponov, pristopov in turnih smukov), da je bilo v 22 kolektivih aktivnih 71 inštruktorjev ter 30 gorskih vodnikov (članov 12 AO) in da je 170 članov 22 AS aktivnih tudi v okviru GRS.
Če k tem, pokazateljem priključimo še nekaj podatkov o številu opravljenih tur, bo podoba našega alpinizma že bolj osvetljena. Iz 37 poročil je bilo namreč mogoče ugotoviti kar impozanten seštevek - 11.252 tur (9115 plezalnih vzponov) ali povprečno po deset na člana). Največ tur so vpisali člani Akademskega AO (833), AO Celje (802), Ljubljana-matica (767), Kamnik (536), Tržič (498) itd. Če pa bi upoštevali le plezalne vzpone, bi bili na prvem mestu Celjani (697), samo po turah v koledarski zimi Kamničani (87) itn.
Aktivnost v posameznih AO je mogoče do neke mere razbrati tudi po številu članov, največ jih je v AO pri PD Ljubljana-matica (97), Akademskem (68) in kranjskem (66), slede AO Kozjak (49), Idrija (46) itd. Če pa bi upoštevali le tiste, ki so vpisali pet ali več tur, pa so na prvem mestu Kranjčani (51), člani Akademskega AO (40), Ljubljana -matica in Kozjaka (po 38), Jesenic (31) itd. Toda aktivnost članov, daje že drugačno sliko. Če bi delili število opravljenih tur s številom (vseh) članov AO oziroma AS, bi bili na prvem mestu Celjani z izrednim količnikom (21), čeprav mnogo ne zaostajajo tudi nekateri manjši odseki npr.: AO Železničar (19), Jezersko (18), Škofja Loka (17), Postojna (16)... Če pa bi upoštevali le število aktivnih članov pa so bili »najaktivnejši« Jezerjani s 30 turami na člana.
Za boljši vpogled v stanje našega alpinizma pa manjka prenekateri podatek. Kakšna je razprostranjenost alpinističnih kolektivov, kje vse so še bele lise glede na možnost mladih, da se vključijo v alpinistične vrste. Predvsem pa, kateri odseki (sekcije) imajo sistematično vzgojo in ne nazadnje, kakšna je njih organiziranost na splošno. Dokazov o kvaliteti posameznih alpinističnih dejanj pa je za lansko leto dovolj, le primerjati bi jih še veljalo z dosežki v preteklih letih ali z dosežki sorodnih organizacij.
In še nekaj. Izbori najboljših športnikov (oz. ekip) zadnjih let so po svoje pokazali, da alpinizem tudi pri nas vendarle dobiva mesto, ki mu med telesnokulturnimi dejavnostmi gre, najbrž celo ni preveč pogumna trditev, da si je naš alpinizem z vrsto enkratnih dosežkov prebil celo v sam jugoslovanski vrh. Žal pa je med formalnim in dejanskim priznanjem še prevelika vrzel.
FRANCI SAVENC
30 let Obalnega PD Koper
Društvo ima številne sekcije v šolah - Tudi alpinistični odsek
KOPER - Že leta 1948 so v tedanji Coni B Svobodnega tržaškega ozemlja planinci ustanovili pripravljalni odbor, ki ga je vodil Boris Kermauner-Rok. Ustanovni občni zbor podružnice PD Trst, katere naslednik je sedanje društvo, pa je bil 3. marca 1949 v Kopru. 25. januarja leta 1950 so ustanovili še podružnico Piran-Portorož, ki pa je obstajala le dve leti.
Pomembno prelomnico v delovanju društva pomeni otvoritev Tumove koče na Slavniku 7. julija 1957. Na občnem zboru 30. januarja 1973 pa se je društvo poimenovalo v Obalno PD Koper. To društvo ima sedaj že 13 sekcij po osnovnih šolah, eno tudi na srednji. Pred kratkim pa so ustanovili tudi samostojni alpinistični odsek, čeprav so imeli pod vodstvom Sandija Blažine že od jeseni 1975 redno alpinistično šolo in so vzgojili prek 60 naraščajnikov.
Ob 30. jubileju je OPD Koper izdalo tudi lično brošuro.
F.S.
Letos čaka pet postojank
Računajo, da bodo imela društva na Savinjskem letos že 15.000 članov
CELJE - V okviru Savinjskega MDO je združenih 26 PD, ki so imela lani okoli 13.000 članov, za letos pa računajo, da jih bo okoli 2.000 več. Samo lani so priredili več kot 500 večjih ali manjših izletov, na raznih tečajih, seminarjih in PŠ pa izšolali vsaj 600 planincev.
Kljub vsemu pa je na tem območju še vedno 9 PD, ki nimajo podpore ZTKO in TKS, kar enajst pa jih ima kadrovske težave, zlasti glede upravljanja planinskih postojank. Letos čaka savinjske planince dograditev ali adaptacija petih postojank. Zlasti pa bi radi vzgojili čim več mladinskih in planinskih vodnikov, mentorjev in drugih strokovnih delavcev, priredili še več izletov ter manifestativnih in podobnih akcij. Računajo, da bi s tem največ prispevali k širjenju planinske misli, obenem pa k vami in pravilni hoji v gore.
ALPINISTIČNE NOVICE
Sedaj dokončen predlog za kategorizacijo
Jutri ob 16. uri se bodo v prostorih PZS sestali člani podkomisije za kvalitetni alpinizem, ki morajo izdelati dokončen predlog sprememb kategorizacije in klasifikacije v alpinizmu. Le uro kasneje pa se bo začela seja komisije za alpinizem PZS, ki bo morala razen tega urediti še sklepe zbora načelnikov in srečanja alpinistov (predvsem je žgoče zavarovanje za primer reševanja na tujem) in urediti koledar akcij vsaj prve mesece letošnjega leta.
Priznanje in odklonitev
Predsedstvo ZTKO Bosne in Hercegovine je na zadnji lanski seji sprejelo dva sklepa s področja alpinizma, ki se takorekoč izključujeta. Izrekli so namreč izredno priznanje za dosežene uspehe v letu 1979, obenem pa odklonili celo simboličen prispevek k finansiranju odprave »Andi 80«. Ob 50-letnici alpinizma v tej republiki, bo tako skupen prispevek planinski organizaciji vsega 200.000 din.
Alpinistična aktivnost v BiH pa je kljub vsemu še naprej živahna. Končali so sarajevsko AŠ, vsak udeleženec je tudi že opravil po tri ture in 28 jih je opravilo izpite. Predavanja o Everestu in Pamirju je videlo že vsaj 5500 ljubiteljev gora.
Še naprej laskava priznanja
Čeprav je uspeh naše odprave na Everestu za nas že kar nekoliko odmaknjen in so se že pričele priprave na naslednjo veliko odpravo, ki je usmerjena v južno steno Lhotseja (8501 m), v tujih listih šele prihaja do pravih odmevov. O obširnem poročilu v Alpinismusu smo že poročali, Everestu in dosežkom naših alpinistov nasploh pa je ob Novem letu posebno pozornost posvetil tudi bolgarski tednih Eho.
Odklonili izdajo znamke
Že dolgo je vsem jasno, da poštne znamke niso le dokazilo o plačanih PTT storitvah, temveč tudi zelo učinkovito propagandno sredstvo. Ali je zato čudno, da je Planinska zveza Jugoslavije ob izrednem uspehu naše al-pinistične odprave »Everest 79« predlagala skupnosti jugoslovanskih PTT podjetij izdajo priložnostne znamke. Toda odgovor je bil negativen z utemeljitvijo, da taka znamka ni bila predvidena v emisijskem načrtu.
Spet pridejo tuji plesalci
Zanimanje tujih plezalcev, predvsem iz vzhodnih dežel, za naše gore tudi v zimskem času ni majhno, prav tako kot tudi ne njihovi dosedanji uspehi (spomnimo se samo Aschenbrennerjeve smeri v Travniku). Za februar so se že napovedali alpinisti iz Liberca, ki so v Steni lani prišli dokaj visoko (po Peternelovi smeri, nameravali pa so nadaljevati po Čopovem stebru). Napovedani so tudi madžarski plezalci.
Živega in zdravega, le z lažjimi ozeblinami, so trije gorski reševalci našli 20-letnega Želimira Zrniča, za katerim se je izgubila sled v četrtek med snežnim neurjem na Mosorju. Zatekel se je v hišico, kjer so leta 1934 tiskali prvo številko »Slobodne Dalmacije«. Ves čas je pil le vodo, grel pa se je s skakanjem.
TEMA DNEVA
Plazovi (že spet) svarijo
Muhasto zimsko vreme prinaša s seboj poleg mokrih ali poledenelih cest tudi snežne plazove, katerih nevarnost nekateri preveč podcenjujejo. Vsakodnevna opozorila v tisku in radiu niso odveč, kot se nekaterim dozdeva, saj lahko rešijo marsikatero življenje. Za sedaj so opozorila pravzaprav edino učinkovito sredstvo, saj se vsi drugi ukrepi še zmeraj izjalovijo. Če bi ne bilo tako, bi železniški progi v Soteski pri Bohinju in v Bači ter ceste čez Vršič, na Ljubelj in Jezersko, pod Mangartom in morda še kje bile bolj zavarovane, kot so danes.
Na Krvavcu je nevarnost snežnih plazov le 20 metrov od žičnice in nič ne kaže, da bi jo že kmalu odpravili. V Sloveniji je na leto nekaj sto plazov, praviloma pa priznavamo le tiste, ki zahtevajo gmotno škodo ali človeške žrtve, zato pa je slišati podatek, da je bilo lani v naši republiki »vsega« deset plazov!
Živo se še spominjamo Zelenice (januarja leta 1977), kjer je v plazu umrlo šest mladih ljudi, ali pa Mojstrovke (leta 1968), kjer so pod plazom izginili štirje planinci. Pa tudi Kanin (leta 1975) zavoljo materialne škode še ni šel v pozabo. Opozorila sama ne štejejo veliko, plazove moramo predvsem preprečevati. Zato bi bilo dobro, da ne bi čakali na opomin z zasneženih pobočij, marveč da tudi ob najbolj nedolžnem zimskem izletu pomislimo tudi na snežne pasti.
ILIJA BREGAR ( 8. 1. 1980 )