Boris Štupar 26.02.2013 23:59 2043 0

Sankanje s Starega Ljubelja

Polet.si - Janez Mihovec: Sanjski spust s starega mejnega prehoda

Sankanje po gozdnih poteh največkrat poteka po temačnih globelih, kjer sonca ne vidimo kaj dosti. Vendar pa obstaja sankališče, ki se dobesedno kopa v soncu. Tako je sankanje s Starega Ljubelja užitek tudi v mrzlih dnevih. Tam nikoli nismo sami. Sankališče je morda najbolj znano v Sloveniji in vedno koga srečamo.

Čez 1367 metrov visoko sedlo Ljubelj v Karavankah že stoletja pelje stara tovorniška pot. Do leta 1728 je bil ta prehod prav nekaj posebnega. Na samem sedlu Ljubelj je bil pravcati naravni most in skozi njega je peljala tovorniška pot. Tega leta pa so speljali čez sedlo cesto in so to neprijetno oviro odstranili. Danes se stara cesta na sedlo začne prav na mejnem prehodu ob vhodu v tunel. Štartamo na višini dobrih 1000 metrov in do sedla je urica zmerne hoje. Na vrhu nas pozdravi planinski dom. Tik poleg njega pa sama slovensko-avstrijska meja. Če pogledaš malce naokoli opaziš kar nekaj kamnitih spomenikov. Prvi je mejni kamen, ki označuje mejo med Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Avstrijsko republiko. Na njej je omenjen St. Germain, kjer je bila sklenjena mirovna pogodba ob koncu prve svetovne vojne. Zraven pa na vsaki strani ceste še kamnita obeliska. Spomina na obnovo ceste med obema vojnama.

Pot čez sedlo je bila uporabljana do leta 1964. Takrat so za cestni prehod odprli že med 2. Svetovno vojno predrti Ljubeljski predor. Cesta na sedlo je opustela, saj je bil zaradi razrednega sovražnika na drugi strani dostop omejen. Zadnja desetletja smo te neumnosti opustili in sedaj so prav vse možnosti za čudovito sankanje. In to ni kar tako. Po cesti se da sankati ležerno. Veliko zaviranja, nekaj postankov pa gre. Lahko pa gre tudi drugače. Tako kot bi šel Schumacher po ledeni cesti. Kup vpitja, divjega krmarjenja, norih zavojev po serpentinah in na včasih zelo poledeneli cesti tudi doseg precejšne hitrosti. Zato le pazljivo, pod cesto je tu in tam zelo, zelo strmo pobočje.

Splača se pogledati tudi naokoli. Na avstrijsko stran je z grebena Karavank pogled na Celovško kotlino in gorovje Visokih tur v ozadju. Na naši stani pa čudovit pogled na Begunjščico, greben Košute in Košutico. Vsekakor pogled in doživetje, ki izpolni dan.

Janez Mihovec

25.02.2013