Delo, Šport: ... Velik koledar Everest 79
Izdala ga bo PZS v sodelovanju z založbo Borec - Zgodba in fotografije z odprave
LJUBLJANA - Doslej naša najuspešnejša himalajska odprava »Everest 79« bo ostala trajno zapisana v zgodovini našega planinstva po dosežkih na drugih področjih. Krajši zapis o njej s številnimi barvnimi fotografijami bo v almanahu naših himalajskih odprav (Trisul, Anapurna, Kangbačen, Makalu, Everest), ki naj bi že ta mesec izšel pri Mladinski knjigi. Konec leta ali v začetku prihodnjega pa bo izšla pri isti založbi še posebna knjiga.
Samostojno edicijo obeta tudi Rade Kovačevič iz Novega Sada, ki je spremljal odpravo kot novinar. Pri mariborski založbi Obzorja je že poleti izšla knjiga Marijana Krišlja, napisana po radijskih poročilih izpod Everesta in veliko naklado je doživel »Himalajski dnevnik« Ivča Kotnika, ki ga je Večer ponatisnil kot posebno edicijo. Nekatere publikacije pa še načrtujejo.
Že decembra letos bodo tistim, ki se bodo pravočasno naročili, pričeli razpošiljati velik stenski koledar s 38 izbranimi barvnimi fotografijami in 14 stranmi zgodbe o odpravi »Everest 79«. To enkratno edicijo, ki bo izredno primerna tudi kot novoletno darilo, je mogoče naročiti na naslov: Planinska zveza Slovenije (Everest 79), Dvoržakova 9 - 61000 Ljubljana. Cena koledarja je 138 din. Tisti, ki bodo doplačali še 50 din, pa bodo dobili še grafiko spremljevalca odprave, akademskega slikarja Franca Novinca s podpisi vseh članov.
Na Hrvaškem pa so stenski koledar z motivi iz Himalaje celo že izdali. 12 barvnih fotografij sta prispevala Stipe Božič in Vladimir Mesarič, izdal pa ga je NIRŠO Varaždin. Cena je 100 din, naročiti pa ga je mogoče pri založniku ali pa na naslov: Planinarski savez Hrvatske, Kozarčeva 22 - 41000 Zagreb.
FRANCI SAVENC
SEMINAR O TEHNIKI PLEZANJA - Na šmarnogorskem Turncu je bil v soboto seminar o tehniki plezanja, na katerem so se udeleženci spoznali s številnimi novostmi.
(Foto: Janez Pukšič).
Sezona gre h koncu
Zadnje čase vremenske razmere skoraj ne dopuščajo vzponov in sporočil je vse manj. Sicer pa so tudi dnevi že tako kratki, da na težje vzpone mislijo le še redki.
Člana AO Nova Gorica Tamara Likar in Leon Markič sta bila od 7. do 11. t. m. v Paklenici. Ponovila sta: Karabore, Raz za malo kladivo, Bivakovo jarugo, Smer skozi okno, Šaleško, Vučidolovo in Maleno. Preplezala pa sta tudi prvenstveno (Kunta Kinte, 120 m, V+, A1,3 ure), in sicer v J steni Stupa, med Vučidolovo (91) in Kadore (92),
Janko Humar (Bohinj) je v nedeljo, 14. t. m., sam opravil prvenstveno prečenje Novega vrha (200 m, V+, 1 ura). Za smer je značilna kompaktna skala in stalna izpostavljenost. Sestopil je po JV razu (III +/II-III).
Iz AO »Impol« Slovenska Bistrica pa poročajo o treh vzponih. 1.t. m. je Mira Uršič z Borutom Bergantom (Tržič) ponovila Ogrinovo smer v Ojstrici. Štiri dni kasneje je Uršičeva z Janezom Kovačem plezala še Bolostajo v Vršičih. V četrtek 11. t. m. pa je Kovač sam preplezal Klubsko smer v J steni Planjave.
Sestala se je KKA
V soboto 13. t. m. se je v Beogradu sestala koordinacijska komisija za alpinizem PZJ. Prisotni so bili zastopniki vseh republik ter Vojvodine, izmenjali so mnenja o številnih žgočih vprašanjih, dogovorov za delo v prihodnje pa tudi ni malo.
Razprava o alpinističnih odpravah, ki ji je prisostvoval tudi predsednik PZ Srbije in predsednik koordinacijske komisije za ekspedicije Rade Kušič, je opozorila predvsem na veliko zanimanje za ta vrhunska dejanja. Dogovor o načinih dela ter srednjeročni načrt akcij je zato nujnost in če bo sodelovanje tako, kot ga je obetala razprava, bosta dokumenta morda že na dnevnem redu decembrske skupščine PZ Jugoslavije.
Problematika vzgoje, ki je bila že med obravnavo prve točke dnevnega reda večkrat nakazana (kadrovske odprave, postopnost v razvoju članov prihodnjih odprav) je v nadaljevanju še bolj prevladovala. Ustanovitev jugoslovanske planinske šole, ki se vleče kot rdeča nit skozi razmišljanja naših planinskih delavcev že vsa zadnja leta, je postala po odpravi na Everest tako rekoč nujnost. Zanimanje za alpinizem je namreč izredno poraslo, kadrov, ki bi bili strokovno na ustrezni ravni, pa manjka povsod, v nekaterih republikah pa so celo brez njih.
Ker je v zadnjem letu postalo aktualno tudi skalolazenje, se je bilo potrebno pogovoriti tudi o tej »stranski veji alpinizma« kot so jo nekateri imenovali. Ni sicer nobene potrebe, da bi tekme v plezanju prirejali tudi pri nas, potrebno pa bo še naprej spremljati dogajanja po svetu in - če ne drugače - pošiljati na taka tekmovanja republiška zastopstva.
Zastopniki republiških komisij za alpinizem so se dogovorili tudi za pripravo predloga najnujnejših sprememb kategorizacije, potrebe po delu s selekcijami, ki so v Sloveniji v ospredju že nekaj časa, pa se kažejo tudi v Hrvaški.
Pogovori niso obšli negativnih pojavov v našem alpinizmu. Omenjene so bile kraje, razdejanja v bivakih in zimskih sobah, pa tudi nešportno življenje nekaterih.
Himalajski večer v Chamonixu
Pred dnevi so v »evropski alpinistični prestolnici« Chamonixu pripravili srečanje prvih treh alpinistk, ki so se povzpele na Everest. Junko Tabej (Japonska), Fantog (Kitajska) in Wanda Rutkiewicz (Poljska) so bile osrednje osebnosti »himalajskega večera«, pridružile pa so se jim številne znane alpinistke: L. Boulas, Y. Vaucher, Francojeva in druge. Nekdanji francoski minister za šport in mladino ter slavni alpinist M. Herzog je zmagovalkam Everesta podelil posebne kolajne.
Za dolgoročno sodelovanje
V sredo, 17. t. m., so bili člani odprave »Everest 79« gostje tovarne Induplati Jarše. Pogovorili so se o šotorih, nahrbtnikih, vetrnih oblekah, gamašah, prevlekah za čevlje ter drugih delih opreme. Komisija za odprave v tuja gorstva PZS in tovarna Induplati sta se tudi dogovorili za kar najtesnejše sodelovanje pri razvoju in izpopolnjevanju opreme ter preskušanju vzorcev tudi v prihodnje KOTG bo poskušala doseči trajnejše oblike sodelovanja tudi z drugimi tradicionalnimi partnerji pri opremljanju odprav. Vsi se namreč zavedamo, da so odprave najboljši »laboratorij« za preskušanje planinske opreme in izkušnje udeležencev so tudi pri nas že dolgo časa vodilo pri nakupih ali naročilih. V ta krog pa bi se lahko vključil tudi kak proizvajalec, ki doslej še ni sodeloval. V domačih trgovinah namreč še vedno primanjkuje celo osnovne opreme, kupcev pa je vsak dan več.
F.S.
Obnovljen dom na Lisini
PD »Opatija« je letos temeljito obnovilo svoj dom na Lisini (644 m) v Čičariji, ki je odprt skozi vse leto in ga posebno pozimi obiskujejo tudi ljubitelji narave iz Slovenije. Do doma se je sicer mogoče pripeljati z avtom iz Matulj, dostopen je tudi z rednim avtobusom iz Opatije. Peljati se je potrebno do vasi Rukavca, od koder je poldrugo uro hoda. V domu je za sedaj na voljo le 11 ležišč, do konca leta pa jih bodo pridobili še 10.
Šampionat sovjetskih alpinistov
Iz Sovjetske zveze poročajo, da je končana že polovica njihovega letošnjega »šampionata alpinistov«. Že drugič so v dveh kategorijah (skalno plezanje v gorah do 4250 m in tehnično do višine 5250 m) merili moči v istem predelu. Za prvenstvo v prvi kategoriji je bila izbrana Akkaja in naveze so lahko izbirale le smeri. Najbolj so se z vzponom izkazali Leningrajčani, sledili so jim Ukrajinci in Armejci. Šampionat v drugi kategoriji je bil na Zamin Karoru. Za najboljše ture v višinsko - tehnični kategoriji (do 6500 m) in v višinski (nad 6500 m) pa še nimamo podatkov.
Sklad za pomoč družinam
Pri poljski federaciji alpinistov imajo že 15 let sklad Krištofa Baberka, ki se je leta 1964 ponesrečil v severni steni Dent d'Herens. Vanj se stekajo predvsem prostovoljni prispevki, namenjen pa je izplačevanju mesečne pomoči otrokom ponesrečenih alpinistov.
Slikarska kolonija na Vršiču
V soboto, 6. t. m. se je na Vršiču končala deveta slikarska kolonija, ki jo vsako leto prireja PD Jesenice v sodelovanju z likovnim klubom DOLIK pri DPD Svoboda Tone Čufar Jesenice.
Letošnje, teden dni trajajoče kolonije, se je udeležilo 14 slikarjev in vsak izmed njih je eno sliko poklonil PD Jesenice.
Korošci nameravajo v C. Vilcanota
Prihodnje leto maja ali junija naj bi v Peru odpotovala alpinistična (12 -članska) odprava, ki jo pripravljajo v okviru strokovne komisije za alpinizem pri ZTKO Ravne. Le-ta združuje AO Črna, Mežica, Prevalje in Ravne, pri pripravah pa načrtujejo, da bi sodelovali tudi alpinisti iz Slovenj Gradca, da bi bila resnično koroška. Cilj, odprave naj bi bila Cordillera Vilcanota.
O reševanju
V Zakopanih je bila mednarodna konferenca jamarskih reševalcev - Zastopniki 15 držav
LJUBLJANA - V znanem planinskem in turističnem središču poljskih Tater Zakopanih so se te dni sestali jamarski reševalci iz 13 evropskih držav, SSSR in ZDA. Med 81 reševalci sta bila tudi Zvone Korenčan in Davo Preisinger, člana jamarske reševalne skupine Ljubljana in obenem postaje GRS Kranj ter Boris Vrbek iz Zagreba.
Avstrijci so pokazali zlasti tehniko, ki pa je bila razen klinov in vrvi vsa iz Francije (Petzl) ali Švice. Belgijci, ki imajo v glavnem vodoravne, pretežno vodne jame, so prikazali uspel film o reševanju po suhem in skozi sifon. Italijani, ki imajo jamarsko reševalno službo vključeno v CAI, so svoj način dela demonstrirali kar na terenu. Poljaki so prikazali tovariško pomoč v jami. Trije jamarji so poškodovanega tovariša najprej sneli z vrvi in ga spustili na dno, nato pa imobilizirali ter zvlekli iz jame. Sovjetski jamarji so prikazali spust po vrvi z enkratnim varovanjem na jeklenici ter vzpenjanje po jeklenici z varovanjem z vrvjo.
Jugoslovansko zastopstvo je pokazalo potek reševalne akcije s predvajanjem diapozitivov, pokazali pa so tudi tri prototipe varnostnih zavor, ki jih razvija tehnična komisija JZS. Udeleženci konference so pokazali največ zanimanja za naš način privezovanja nosil, ki dopušča (v zraku) spremembo položaja ponesrečenega iz navpičnega v vodoraven in obratno, kar je za poškodovanca zelo dobrodošlo.
Veliko zanimanje za predavanja o E - 79
Za predavanja o naši uspešni odpravi na Everest je povsod izredno zanimanje. Na predavanju, ki je bilo 9. t. m. v veliki dvorani »Vatroslav Lisinski« v Zagrebu, je bilo veliko več občinstva, kot ga le-ta lahko sprejme (1700 sedežev) in še jih je nekaj sto ostalo pred vrati. V nekaterih krajih so priredili tudi že po dve predavanji. Uradna predstavitev odprave in njenih dosežkov v Ljubljani bo v sredo, 14. novembra v dvorani kina Union. Ta večer pa sta v načrtu dve tako da se ju bodo lahko udeležili vsi, ki jih zanima prikaz vzpona na najvišji vrh sveta.
Durmitor nacionalni park
Delo znanega beograjskega planinskega delavca Branislava Ceroviča
LJUBLJANA - Te dni so dobili tisti, ki so na ta ali oni način spremljali nastajanje najnovejšega planinskega vodnika Durmitor, v roke knjižico, ki prijetno preseneča. Njen avtor, znani beograjski planinski delavec Branislav Cerovič, ki se je temu prekrasnemu gorstvu zapisal z vsem srcem že leta 1932 med prvim obiskom in še prej, ko ga je proučeval na redkih zemljevidih in v delih znanstvenikov, resnično ni razočaral. 180 strani formata 14x20,5 cm je polnih dragocenih podatkov, nasvetov in opisov, ki bodo dobrodošli vsakemu obiskovalcu. Le plezalci bodo v tem vodniku najbrž pogrešali opise smeri (te pa bodo v kratkem lahko našli v Smerketovem vodniku), čeprav ne manjka osnovne alpinistične zgodovine in nekaterih opisov.
Vodnik »Nacionalni park Durmitor - planinarski vodič« je izdal Planinarski savez Beograda (11000 Beograd, Zmaja od Nočaja 9/IV), kjer ga je z vplačilom 80 din mogoče tudi naročiti. Omeniti velja še, da je kot recenzent pri izdaji sodeloval Branko Kotlajič, da je vodniku priključena tudi štiribarvna pregledna karta in da bo v kratkem izšel še poseben zemljevid v merilu 1:25.000, ki ga je prav tako ; pripravil B. Cerovič.
FRANCI SAVENC
Po poteh II. grupe odredov
PD Kamnik prireja 27. in 28. t. m. tradicionalni spominski pohod
KAMNIK - Leta 1942 se je II. grupa odredov prebijala preko Gorenjske in celo Koroške na Štajersko. Štab in Simonov bataljon sta si pot utirala prek Kamniških planin. In ko so bili vsi zbrani na Štajerskem, je sledila velika reorganizacija partizanskih enot, ki je imela potem pomembno vlogo pri nadaljnjih bojih. V spomin na to težko pot bo PD Kamnik priredil tradicionalni pohod.
Prvi dan bodo udeleženci šli do Kamniške Bistrice, kjer bo kresovanje, za vse pa bodo pripravili tudi večerjo in zajtrk. V nedeljo 28. t. m. bodo položili venec pred spomenik v Kamniški Bistrici, nato pa bo pohod na Veliko planino in naprej do Črnivca, od koder bo vozil poseben avtobus. Prireditelji opozarjajo na primerno opremo, saj so jesenski dnevi lahko že zelo hladni. K udeležbi pa še posebej vabijo vse nekdanje borce, da bi ob tabornem ognju mladim spregovorili o svojih doživetjih v NOB.