Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 24.09.1979

  24.09.1979


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G. Š.

ponedeljek, 24. september 1979, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1017

Delo, Šport: ... V novo smer brez zagozd

Franc Knez in Jože Zupan sta prosto preplezala »Smer prijateljev« v severni steni Triglava
LJUBLJANA, - V soboto 15. t. m. sta Celjana Knez in Zupan vstopila v Steno po Nemški smeri in prečila v Črni graben ter do plati, ki povezujejo gornji del Gorenjske smeri s Črno steno.
Ko so postale plošče navpične, sta nadaljevala pot po zajedi, levo ob previsih in prečila po algastih ploščah v značilno zajedo. Iz nje sta plezala dva raztežaja poševno levo, do kota pod črno streho in ob njej (po počeh) navzgor. Potem še malo proti desni, do kota ob stolpu z rumeno liso. Po njem raztežaj višje, ko pa je postal previsen, pa sta zavila levo ob rob in po razčlembah izplezala na gredino.
Značilno za novo smer, ki sta jo imenovala »Smer prijateljev«, v spomin na ponesrečenega Miša Čulka in Janča Lesjaka, je, da sta jo preplezala prosto. Na raztežaj sta zabila po enega, dva, največ štiri kline (ponavljalcem jih priporočata 10) zagozd pa sploh ne. Kljub vsemu preseneča ocena: IV-V, A0, 9 ur in pol. Povedala sta še, da je bila iz njune smeri Zorčeva videti še preplezljiva (kljub podoru) in da bi bilo morda obe možno celo povezati po zajedi, v desnem delu odloma.

FRANCI SAVENC

Ena »pravih šestic«
V nedeljo 16. t. m. sta Tomo Česen in Klemen Kobal (oba AO Kranj), kljub hudemu mrazu, v šestih urah in pol ponovila Steber jutranje zarje v S steni Dolgega hrbta. Smer, ki sta jo 6. in 7. avgusta 1977 prva preplezala Tomazin in Vogelnik (15 ur, 550 m, VI), je s tem doživela prvo ponovitev. Ponavljalca se z oceno povsem strinjata. Tudi onadva sta plezala prosto in v steni pustila le en klin. Skala je v najtežjem delu nekoliko krušljiva, kovinske zagozde pa se lahko uporabljajo v glavnem le v spodnjem (lažjem) delu. Sodita, da naj v smeri ne bi tudi v prihodnje zabijali po nepotrebnem, saj je to ena redkih »prostih šestic« pri nas in naj bi taka tudi ostala.

Čistilna akcija AO Celje
Člani celjskega AO bodo imeli v nedeljo že tradicionalno akcijo - čiščenje poti in okolice koč. Po različnih poteh bodo odšli na Korošico, k Bivaku pod Ojstrico in na Okrešelj, vmes pa opravljali tisto, kar bi moral sproti vsak planinec - zbirali odpadke v vrečke, ki jih bodo potem odnesli na primerno mesto v dolino.
Naj povemo še to, da bodo Celjani letos pričeli alpinistično šolo 15. oktobra. Vsi, ki bi se jim radi priključili, naj se oglasijo v društveni pisarni na Stanetovi 1 v Celju.

Vabijo v Kavkaz
Sovjetski organizatorji so tudi za prihodnje leto poslali predlog izmenjav. Deset naših alpinistov naj bi se mudilo v taboru Alibek od 17. avgusta do 5. septembra, plezali pa bi v Dambanjskem in Aksautskem rajonu, k nam pa bi sovjetski alpinisti prišli od 22. avgusta do 13. septembra.

Ne le priznanje
Poročali smo že, da sta bila naša alpinista Tomo Česen in Andrej Štremfelj omenjena kot prva (zaradi vzponov!) ob zaključku nedavne alpiniade v Bolgariji. Komentator Ljubomir Grigorov pa je sedaj na prvi strani njihovega tednika »Eho« (izdaja ga turistična zveza, kamor sodi tudi Federacija alpinizma), napisal: »Bila je to alpiniada »dvojk« in »trojk«, pa čeprav je bilo skupaj opravljeno kar 757 vzponov. Vsi smo hiteli na projekcije filmov ter diapozitivov in se čudili uspehov poljskih, češkoslovaških in jugoslovanskih alpinistov. Nihče pa se ni npr. potrudil pod Zli Zub, kjer sta dva dni plezala Jugoslovana. Pokazala sta res pravo mojstrstvo in v dveh dneh ponovila tri naše najtežje smeri. Izpustili smo izredno priložnost za demonstracijo modernega plezanja.«
V isti številki je tudi popravek vesti izpred štirinajstih dni, češ da med alpinisti, ki so bili že na več kot enem osemtisočaku, ni bil omenjen noben Jugoslovan. Sedaj so posebej navedli vse tri: Nejca Zaplotnika s tremi ter Staneta Belaka in Andreja Štremflja s po dvema vzponoma na vrhove nad 8000 m.

Šest prvenstvenih solo vzponov
Marko Šurc (AO Bohinj) je po povratku iz Fanskih gor, točneje od 28. avgusta, sam opravil kar 12 vzponov, šest od teh prvenstvenih. Ponovil je Črni kamin (IV+, 300 m) v Ablanci, Kaminsko v Studorju (IV, 250 m), Grdo smer (IV/III, 250 m) v S steni Stoga, Kačji stolp (IV/III, 200 m) in smer Dolar – Kilar - Vavken (V-, 400 m) v Trapezu, ter Skalaško smer z Ladjo v Steni. Nove smeri pa je preplezal: Cvetkino (IV, 250 m) v Skednjevcu, Smer čez previse (IV, 150 m) v Prevalskem Stogu, Steber (IV, 150 m) v Cezarju, direktno varianto na smer Gostiša - Jesih (IV, 150 m, celotna smer 350 m) v Toscu, Grebensko varianto (V/II-III, 270 m) v Studorju in Zajedo (V, 250 m) v S steni Stoga.

Tomazin pa štiri prvenstvene
Iztok Tomazin (AO Tržič) je v nedeljo 16. t. m. sam preplezal štiri nove smeri v Srednji peči (vzhodno od Stola, Karavanke). Jesensko (IV+), Kavkino (III+), Osrednjo grapo (IV-/II) in Veseli kamin (IV+/III-IV). Stena je visoka sicer le 150 m, vendar je skala za karavanške razmere zelo dobra.

Program KA PZS
Komisija za alpinizem PZS bo bržkone 13. oktobra pripravila demonstracijo na novo urejenega Turnca ter varovanja s polovičnim bičevim vozlom. Tudi za letos je predviden spominski pohod Peričnik - Martuljk. Viki Grošelj pripravlja okroglo mizo o treningu alpinistov itd. Novost je tudi zahteva, da bi bila do konca leta področna zbora gorenjskih in ljubljanskih alpinistov, ki se doslej edina nista sestajala. Sklicana pa bo tudi »skupščina,« na katero naj bi prišli zastopniki vseh slovenskih alpinističnih kolektivov.

Od vsepovsod
AO Jezersko: 8. t. m. je Milan Šenk sam ponovil Nemško smer v Dolgem hrbtu, potem pa še Centralno in Fuksovo v Dolški Škrbini. Naslednji dan pa je z Irmo Karničar ponovil smer dr. Choudomskega. Markič in Selišnik sta tega dne ponovila Košutovo smer v Grintovcu. 12. t. m. pa sta Irma in Luka Karničar preplezala Raz Jalovca.
15. in 16. t. m. so imeli člani AO Jezersko in AO Nova Gorica skupni tabor pod Lepim Špičjem. Vsega jih je bilo 11, plezali pa so v stenah Velikega Špičja ter Plaskega Vogla.
AO Celje: Aleš Stopar in Bojan Šrot sta 12. t. m. ponovila Ogrinovo smer (IV+) v Ojstrici. 15. t. m. sta Smiljan Smodiš in Šrot preplezala Desno (V) v Ojstrici in Golobovo (V, A1, IV) v Škarjah, dan kasneje pa še Modec - Režkovo (IV+) v Ojstrici.
Sodeč po ocenah prihaja do rahle »devalvacije« le teh, ki naj bi bila posledica izkušenj, ki so si jih nabrali na tujem. Vzrok pa je iskati tudi v Knezovem načinu ocenjevanja.
AO Kamnik: V soboto 8. t. m. sta Violeta Potočar in Vodlan (Domžale) preplezala Smer čez plošče (Šimenc - Škarja) v Skuti, Benkovič pa je samostojno ubral smer Černivec - Pibernik v ploščah med Štruco in Skuto. Dan za tem sta Benkovič in Gladek ponovila Ljubljansko smer v Steni, Potočarjeva pa je z Vodlanom in Balantičem plezala Gregorinov steber v Kalški gori. Mira Ahlin, Tatjana Golob in Bojan Pollak so 8. t. m. ponovili Akademsko smer v Vežici, naslednji dan pa Kamniško v Vršičih. Tega dne sta Kregar in Kemperle plezala smer Geršak - Grčar v Vežici.
V četrtek 13. t. m. sta Benkovič in Orehek preplezala Trikot v Dolgem hrbtu. Dva dni kasneje je Benkovič ponovil Zajedo Travnika, brata Dušan in Lado Podbevšek sta tega dne plezala Centralno smer v Planjavi.
AO Kozjak: Člani tega mariborskega odseka so v dneh od 7. - 9. t. m. opravili 34 vzponov. Med drugim so ponovili Desno v Ojstrici in Igličevo v Mali Rinki. Teden dni kasneje pa so našteli 24 vzponov. Tone Golnar in Zdenko Zorič sta ponovila Zajedo v Šitah.
AO Mengeš: Kljub ledenim svečam v steni sta zakonca Vanda in Janez Šušteršič 16. t. m. ponovila smer Deržaj - Žumer v Špiku. Naveza Hrovat - Miro Šušteršič - Vrankar je istega dne preplezala Lahovo smer v Vežici.
AO Tržič: Borut Bergant in Dušan Markič sta 12. t. m. v zelo kratkem času ponovila Helbo v kombinaciji s Čopovim stebrom.

Pavel Kunaver: MOJE STEZE
LJUBLJANA - »Minilo je že šestinosemdeset let, odkar sem zagledal svet« pričenja nestor slovenskih planincev svojo pripoved. Toda dejansko jih bo sredi letošnjega decembra dopolnil že 90 in še vedno ga je srečati, rahlo upognjenega sicer, kako hiti v njemu tako priljubljeno naravo. Vse življenje se je razdajal mladini in mladini je poklonil tudi to knjigo, ki jo je pripravil v spomin na ženo in njeno 60 - letno spremstvo.
Le kdo, ki spremlja dogajanje v gorah in naši planinski organizaciji, ga ne pozna. Če že ne osebno, pa prav gotovo po svojskem načinu pisanja, iz katerega kar veje ljubezen do prirode. Številne pa je vodil po planinskih pa tudi ravninskih poteh, pod zemljo ali pa jim pomagal spoznavati zvezdno nebo. Bil je član prve slovenske naveze, ki si je upala brez vodnika prek Stene. In še bi lahko naštevali, toda bolje je, da to spoznavamo ob prebiranju njegove knjige. 332 strani navadnega formata jo je, izšla je kot 17. edicija zbirke »Domače in tuje gore,« ki jo izdaja mariborska založba Obzorja, uredil pa jo je Marjan Krišelj, ki je številne avtorjeve prispevke priredil tudi že za radio.

F.S.
 

Oznake: ALP, AN, , BIB, PrV
eXTReMe Tracker