Delo, Šport: ... Demonstracija prostega plezanja z zatiči
Ameriška alpinista Greene in Wiggins opravila med drugim prosto ponovitev Helbe in Trikota - Sodelovala pri vzgoji mladih
LJUBLJANA - Čeprav ameriška plezalca Greene in Wiggins morda nista preplezala v naših gorah toliko, kot so nekateri pričakovali, je njun obisk ne le logično nadaljevanje bivanja Berganta in Tomazina v ZDA, temveč tudi nazorna vzpodbuda za razvoj prostega plezanja pri nas.
Po bivanju v Paklenici sta se udeležila tečaja v Vratih, koder sta sodelovala pri vzgojnem delu: prikazala sta diapozitive iz ameriških gora, demonstrirala prosto plezanje in uporabo zatičev itd. V Steni pa sta opravila prvo prosto ponovitev Helbe. Najtežjemu mestu (gladki plošči s svedrovci) sta se umaknila po previsni poči in smer ocenila s VI. Earl Wiggins je tudi soliral Bavarsko smer z Dolgo Nemško.
Po tečaju sta z Bergantom odšla v Kamniške, toda pod Vežico in na Korošici ju je zavrnilo slabo vreme. V Martuljkovi skupini pa nista opravila nameravanega vzpona zaradi prevelike krušljivosti Široke peči.
5. in 6. t. m. sta bila ameriška plezalca gosta kamniških alpinistov. In v Sivnici nad Kamniško Bistrico, sta preplezala smer, ki sta jo ocenila kar s 5. 11. (Wiggins – Gladek 1.PP »klasične«, 40 m, 5.10 in američana »Ognjeno sonce«, 5.11 (VII+), 25 m.) Drugi veliki uspeh se je posrečil v Dolgem hrbtu. Tomazin in Wiggins sta 8.t.m. opravila 1. prosto ponovitev Trikota. Ocena: VI-/IV-V, 4 ure. Dan pred tem pa je Wiggins prosto ponovil še spodnji del Smeri metuljev in ga ocenil s 5.10 in 5.11 (torej VII-VIII).
Zaključek v Tamarju jim je spet prekrižalo slabo vreme.
F.S.
Everest s Pumorija
Zanimiv pogled na jugoslovansko smer na Everestu z vrisanimi tabori naše himalajske odprave. Na levi je Severno sedlo, spredaj Zahodna rama, desno Lhotse in Nuptse.
Na Gaurisankar
Anglo - nepalska odprava (8 članov) bo v tem pomonsunskem obdobju skušala osvojiti Gaurisankar (7145 m), ki se dviga na sami meji med Nepalom in Tibetom. Prvič so ga hoteli osvojiti leta 1964 (vodja Denis Grey), potem pa je bil vrh vse od leta 1964 prepovedan za vzpone.
Čehoslovaki v Pamirju
Češkoslovaški alpinisti so se v Pamirju povzpeli na sedem vrhov: na Komunizm (7495 m), Revolucija (6974 m), 50 let oboroženih sil SSSR (5862 m), Petrovski (4700 m) in na dva neimenovana vrhova. Prvi, visok le 5550 m, je ostal še dalje neimenovan, višjega (6493 m) pa so poimenovali Sovjetsko-češkoslovaško prijateljstvo.
Uspel tabor v Zahodnih Julijcih
Letošnjega tabora KA PZS se je udeležilo 29 članov iz vse
SRS - Prijazni domačini
LJUBLJANA - Čeprav je pot v Zahodne Julijske Alpe, posebno za tistega, ki nima svojega prevoznega sredstva, nekoliko dolga, se je letošnjega tabora KA PZS udeležilo 29 članov iz skoraj vseh pomembnejših slovenskih odsekov. Škoda le, da so prihajali le za dan, dva in so zato opravili vsega le 64 lažjih vzponov v stolpu Gamsove matere, v Divji kozi in Trbiški Krniški špici.
Toda - tudi mlajši rod naših plezalcev je spoznal prelesti Zahodnih Julijcev in ker je Tine Mihelič posebej za ta tabor pripravil »Plezalni vodniček«, pa najbrže tudi zaradi izredne prijaznosti oskrbniškega kadra v koči Pellarini (prenočišče je le 1000 lir), bo obisk z naše strani kmalu mnogo večji.
Največ udeležencev je bilo iz Akademskega AO (9), le dva manj sta bila iz AO Ravne, močneje pa so bili zastopani tudi AO Jesenice, Nova Gorica in Sežana. Največ vzponov pa je bilo opravljeno 8. t. m., ko je plezalo osem navez.
F.S.
Sovjetski alpinisti v gorah
Po devetdnevnem bivanju na morju so se gostje iz SZ pod vodstvom Željka Perka podali v Tamar, koder nameravajo opraviti prve vzpone. Tisto, kar je za naše alpiniste še posebno zanimivo, da imajo s seboj veliko število titanovih klinov, ki so izredno lahki, pozabili pa niso celo na njihovo »čudodelno« zdravilo imenovano Mumia. Vodi jih Viktor Afanasjev in 20. t. m. računajo, da se bodo (do 26. t. m.) preselili še v Vrata.
Serija Frančkovih solo vzponov
Član AO Celje Franček Knez je pričel svojo zadnjo serijo solo vzponov v soboto 1. t. m. Ponovil je Ruško smer (V+, 1 ura) v Križevniku in Šarino poč (V+, A1, 15 minut) v Dedcu. Dan za tem je v eni uri preplezal Akademsko v Vežici, v poldrugi uri Modec - Režek v Ojstrici, za konec pa je opravil še prvo ponovitev Smeri med bolvani v Rjavčkem vrhu.
Največ je napravil 8. t. m. Najprej je v 2 urah preplezal Krušičevo smer v Špiku, potem je v Škrlatici (desno od Smeri Staneta Žmuca) preplezal prvenstveno - Rdeči kamin (II-IV, 2 ure) in sestopil po Kugyevi smeri, potem je v Škrlatici preplezal še Skalaški steber (V-IV, 2 uri) in za zaključek preplezal še novo smer v Stenarju, desno do Kaminske (III-IV, ura in pol). Svoj »obisk« Julijcev je zaključil z vzponom po Skalaški smeri in prek Ladje in sestopom po Slovenski smeri. In morda ni nezanimivo še to, da ima kljub daljši odsotnosti (Himalaja) letos že prek 100 alpinističnih tur.
Dve prvenstveni nad Kotom
Člani AO Železničar iz Ljubljane so v začetku tega meseca preplezali dve novi smeri. Aleš Doberlet, Bine Mlač in Bojan Zupet so 3. t. m. preplezala steno Luknje Peči, desno od smeri 153. Ocenili so jo s 500 m, V, 14 ur, posvetili pa Dragu Bregarju, ki je spodnji del v navezi z Mlačem tudi prvi preplezal (6. novembra 1976). Direktno na vrh prek sredine S stene Dimnikov pa sta 8. t. m. plezala Bine Mlač in Bojan Zupan (III+, 400 m, 4 ure).
Aljaževa smer
Vanja Matijevec (Šmarna gora) in Lado Vidmar (Rašica) sta 23. avgusta ponovila Ljubljansko smer. Potem je Vidmar s tovariši ponovil še Bavarsko z Dolgo Nemško smerjo, pa Gandijevo in Jugov steber in za konec sam še Prusik - Szalayevo smer. 8. t. m. pa sta Matijevec in Vidmar preplezala novo smer v Steni (levo od Mice, po levi steni izrazitega kota), ki sta jo posvetila prijatelju Marjanu Aljažu, ki se je letos ponesrečil na delovnem mestu. Ocena: 200 m (7 dolžin), VI, Al/V, 5 ur. Naravni prehodi, le v strehi sta si morala pomagati z zagozdo. In v nedeljo sta izplezala iz Amfiteatra po Prusikovi smeri, po kateri sta vanj dan poprej tudi prišla.
Iz kronike novogoriških alpinistov
Avgusta so člani AO Nova Gorica opravili več zanimivih vzponov. Brezavšček je s Skubinom preplezal Skalaško s Čopovim stebrom, z Rejcem pa sta v S steni Planje ponovila Centralni steber (V+). Skalaško z Ladjo sta ponovila tudi Rutar in Markič, kombinacijo Peternelove in Čopovega stebra pa sta zmogla Rejc in Janko Humar (AO Bohinj). Tamara Likar in Markič sta v SZ steni Velike Mojstrovke ponovila Črni kot, v Zadnji Mojstrovki pa Steber revežev. Peter in Pavel Podgornik sta opravila (verjetno) 1. ponovitev Alijeve zajede (VI, A2, 7 ur) v SV steni Jerebice. Ista dva sta v SV steni Vršaca opravila 3. ponovitev Popoldanske smeri v kombinaciji s Ceklinovo in Varianto (V, 1100 m) in v SZ prav tako 3. ponovitev Centralne smeri z varianto (V+, 1100 m, 7 ur).
V Dolgem hrbtu
V soboto 8. t. m. so Horvat, Slokan in Miro Šušteršič preplezali Jubilejno smer v Dolgem hrbtu. Šušteršič je plezal prosto in jo ocenil: tri mesta V+, eno VI-, ostalo kot v vodniku. V nedeljo pa sta Hrovat in Šušteršič preplezala Trikot, Slokan in Štih pa Smer ob zajedi v Kranjski Rinki. Vsi omenjeni so člani AO »Janez Trdina« iz Mengša.
Alpinistke resnično aktivne
Slovenske alpinistke so se v zadnjih dveh, treh sezonah fantom krepko postavile ob bok in dosegle morda celo večji (relativno) kvalitativen vzpon kot oni. Pri tem pa so imele in še imajo slabše prilike. Če izvzamemo letošnje srečanje v Franciji, tako rekoč nimajo stika s kvalitetnimi plezalkami. Udeležba na odpravah je vprašljiva. Izpostavimo lahko le žensko odpravo na Demavend in udeležba Barbke Lipovšek - Ščetinin na odpravi v Pamir, koder je letos bila tudi Marička Sabolek, sestri Perčič sta bili v Andih in že je konec. Glede na trenutno kvaliteto in kvantiteto bodo v bodoče prav gotovo terjale več in upajmo tudi dosegle.
1. septembra sta Slava Mrežar - Suhač (Matica) in Gita Vuga (Železničar) kot prvi ponovili Prusyk - Szalajevo smer v Steni v povsem ženski navezi in pri tem sta to smer obe plezali šele prvič. Dan za njima sta to smer samostojno preplezali tudi Irena Komprej (Ravne) in Marička Sabolek (Akademski AO), ki sta v soboto plezali Dolgo Nemško smer.
Je pa Sabolekova že pred tem opravila več pomembnih vzponov. 18. avgusta je s Frantarjem (Tržič) ponovila Steber Šit. S Frantarjem v navezi pa 26. avgusta še Centralni steber v Planji (VI. - verjetno 1. ponovitev) in 9. t. m. Levo smer v Šitah.
Pa še tri vesti s tujih logov. Poljakinje, ki imajo trenutno nesporno najboljše predstavnice v alpinističnem vrhu, so se spet izkazale. 3. julija letos sta se Ana Červinska in Kristina Palmovska samostojno povzpeli na Rakapoši (7788 m) v Karakorumu. Wanda Rutkiewicz, »najvišja Evropejka« je z Ireno Kensza 15. in 16. julija v izredno slabih pogojih zmogla Bonattijevo smer v V steni Grand Capucina in Contaminovo smer v Aig. du Midi. (Vse to so prvi vzponi v povsem ženski navezi!) Dr. Karl M. Herlinhkoffer je zato že napovedal, da bo prihodnje leto vzel na odpravo, ki ima v načrtu Kangčendzengo (8598 m) tudi dve Poljakinji.
Nova smer v Planji
Janez Sabolek in Janez Skok (oba Akademski AO) sta 8. in 9. t. m. preplezala novo smer v Planji (VI-, A1/V, 16 ur). Vstop je kakih 20 m levo od vstopa v Zajedo, potem pa poševno prek nje in njene vstopne variante ter po osrednji (izraziti) zajedi.
Pred tem je Sabolek s Pavlom Kozjekom (Matica) preplezal Zajedo Šit (24. avgusta), z Andrejem Žagarjem (Akademski AO) Ljubljansko v Steni in sicer 1. t. m., 6. t. m. pa je sam preplezal Kamniško in Lukmanovo v Vršičih.
Člani AO Kozjak v Tulovih gredah
Štirje člani AO Kozjak iz Maribora: Bajde, Jerebek, Senekovič in Veberič so se od 7. do 9. t. m. mudili v Tulovih gradah (Južni Velebit nad Obrovcem). Že takoj v soboto so preplezali dve novi smeri, Rokovo poč (250 m, V/III-IV, 2 uri), ki izstopi po smeri Doci, poteka pa po izraziti poči v levem boku prisekanega stebra na desni strani Z stene. Centralno smer pa so preplezali v S steni (200 m, III-,45 minut) in poteka po izrazitih razčlembah v osrednjem delu stene, vstop pa je po gladki poklini desno od najvišjega dela stene.
V nedeljo so si ogledali izredno zanimiv in razbit JV predel Tulovih gred, poln gladkih in vitkih stolpov. Po smeri, ki so jo imenovali Panoramska (300 m, II, 1 ura) so z južne strani prišli na najvišji stolp gmote, ki je vzhodno od gmote Tulovih gred. Za zaključek pa sta se Jerabek in Veberič povzpela še na stolp levo od Vikinškega (pogled z J) in ga imenovala Dvoglavi. Vzpon sta opravila po 30 m poči (IV). Kot zanimivost pa lahko omenimo še, da je Veberič med spustom, potem, ko so zmogli Panoramsko smer prosto zmogel mesto (7 m), ki ga je ocenil s VI+.
Tulove grede že nekaj časa veljajo za teren, ki bi bil lahko mnogim v nadomestilo za prenapolnjen kanjon Velike Paklenice - za 1. maj, 29. november ...
Novice iz AO Ravne
Milan Vošank je 13. avgusta sam preplezal tri smeri: Grapo v Slemenovi špici (II, 450 m). SV greben Nad Šitom glave (II-III, 200 m) in JZ smer v Dovškem Gamsovcu (III, 500 m). 31. avgusta pa sta z Rokom Kolarjem opravila nekak preskus kondicije v steni Šmohorice (Uršlja gora). Preplezala sta Kanto, Spominsko in Stanetovo smer ter Varianto Kante z nadaljevanjem po grebenu do vrha.
Po plezanju v Zahodnih Julijcih (tabor PZS) so odšli v Civetto (italijanski Dolomiti in se nastanili v koči Vazzoler. 5. t. m. sta Kolar in Vošank ponovila smer Andrich -Fae po JZ razu Torre Venezia (V+, 300 m), Maklin in Pušnik pa smer Castiglioni - Kahn v Z steni (IV, 300 m). Dan kasneje sta Kolar in Vošank vstopila še v smer Cassin - Ratti, ki vodi po JV razu Torre Trieste (IV, A2, 700 m). Bivakirala sta na drugi gredini in izplezala naslednji dan.
Pohvale za plezalne vodničke
Zadnje čase je vse pogosteje slišati laskava priznanja za edicije, ki jih v glavnem kar v lastni založbi, pripravlja Tine Mihelič s podnaslovi »Plezalni vodniček«. So v pomoč tako pri odločitvah, kaj bi bilo najbolje plezati, kot pri orientaciji v gorski skupini. S podrobnimi opisi pa Tine Mihelič naše alpiniste varno vodi do pod stene in potem od varovališča do varovališča v njej, pa še med sestopom. Milan Vošank, ki je v zadnjem času preskusil vse najnovejše je zapisal: »Zelo dobro so napisani in na osnovi lastnih izkušenj jih priporočam vsem. Upam in pričakujem, da jih bo napisal še veliko.«
Veličastno na Paškem Kozjaku
Velenjčani so ob 30 - letnici PD razvili prapor, pred tem pa so izdali tudi zanimiv (in obširen) bilten - Priznanja
VELENJE - V nedeljo 9.t.m. se je na Paškem Kozjaku zbralo (kljub osrednji proslavi na Boču in številnim akcijam ob dnevu planincev) prek tisoč ljudi. Med njimi so bili tudi predsednik IO Skupščine Velenje in drugi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, zastopniki PZS, MDO in številnih PD.
Predsednik PD Andrej Kuzman je v svojem govoru orisal zgodovinski razvoj društva ter prikazal glavne uspehe 30 - letnega delovanja. Šaleški oktet, recitatorji in folklorna skupina iz Šmartnega ob Paki pa so pripravili zanimiv kulturen program.
V nadaljevanju proslave je delegacija mladincev položila venec na spomenik padlim borcem XIV. divizije, z enominutnim molkom pa so se spomnili ponesrečenih alpinistov Čulka in Lesjaka.
Po razvitju društvenega praporja in pripenjanju trakov so delegati PD izročili PD Velenje priložnostna darila ter priznanja, podpredsednik PZS Tone Bučar pa je najzaslužnejšim podelil častne znake in diplome. Potem pa je bilo še dolgo prijetno planinsko srečanje.
Bivak vreča novo odkritje
Izdelujejo jih po zamisli našega prof. dr. Franceta Avčina - Tehtajo le okoli 120 g
LJUBLJANA - Le malo planincev je najbrže, ki ne vedo, kaj pomeni prebiti noč na prostem sredi gorskega sveta, še posebno, če razsaja neurje. Nekdaj so se skrivali v skalne votline, pa tudi šotore so uporabljali. Velik napredek pa pomeni bivak vreča, še posebno, če je lahka, kot so sedanje.
Pred tremi, štirimi leti se je v katalogih tujih športnih trgovin pričela pojavljati B-B vreča (Berg-Biwak Nozzag), lahka in izredno uporabna. Izdeluje jo Salewa, le redki pa vedo, da je plod zamisli našega prof. dr. Franceta Avčina, ki se je že neštetokrat izkazal z enostavnimi rešitvami.
Bivak vreče kakršne sedaj prodajajo (cene na tujem so med 20 in 30 DM), so v glavnem težke okoli 120 g, velike 200x100 cm (zložene le 21x15 cm), uporabljajo pa jih tako rekoč vsi, ki se veliko mude v naravi, od alpinistov, prek lovcev, geologov in drugih, uporabne pa so celo za »prvo pomoč« poškodovanemu avtomobilu, zamrzovalni skrinji itd. Zadrže namreč kar 80% toplote in še prosojne so.
Pit Schubert v svojem znanem plezalnem priročniku kar na štirih mestih navaja uporabnost teh bivak vreč. Ne samo, da ščiti pred ohladitvijo in padavinami, ter vetrom, varuje tudi pred sekundarnimi učinki strele. Kaj bi brez nje ve najbrže najbolj avtor sam, saj je največ le z njeno pomočjo preživel odisejo v steni Anapurne IV, ko so že vsi mislili, da je mrtev.
Vreč iz astro-folije se pri nas trenutno še ne more kupiti, folijo pa že na veliko reklamirajo. Upajmo, da bo kmalu storjen še naslednji korak in do bo tudi pri nas lahko taka bivak vreča postala obvezen del nahrbtnika.
FRANCI SAVENC