Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 10.09.1979

  10.09.1979


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G. Š.

ponedeljek, 10. september 1979, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1048

Delo, Šport: ... V mejah nemogočega 50 dni za steno

Ameriški plezalec Jim Collins je prosto preplezal smer Genesis, ki ima absolutno najvišjo oceno na svetu - Takih smeri v Evropi ni
Leta 1962 sta ameriška plezalca Bob Culp in Jack Turner preplezala prvenstveno smer v Eldorado Springs Canyonu v državi Colorado. Novo smer sta imenovala »Genesis«, ocenila pa sta jo z absolutno najvišjo oceno za tehnično plezanje: A5. Nova smer, ena najbolj slikovitih in do takrat najtežja v Coloradu, je bila plod poskusov mnogih plezalcev, preden je končno doživela prvi uspešni vzpon.

NAJVIŠJA OCENA - Smer Genesis v Eldorado Springs Canonu.

Prva plezalca sta naletela na izredne tehnične težave in skrajno tvegano plezanje. Največ problemov jima je povzročala uporaba klinov. Ko je prvi v navezi zabil naslednji klin, je predzadnji pod njim navadno že izpadel iz razpoke. Po prvem vzponu je smer Genesis hitro zaslovela kot eden najtežjih tehničnih vzponov kljub temu, da je razmeroma kratka (le nekaj raztežajev).
V obdobju silovitega razvoja ameriškega prostega plezanja pa so najbolj navdušeni plezalci začeli razmišljati o tem, da bi to smer poskusili preplezati v popolnoma prostem plezanju, torej brez vsakršnih pripomočkov za napredovanje. Večina drugih plezalcev je le posmehljivo zmajevala z glavami, saj so bili globoko prepričani, da je to popolnoma nemogoče.
Število tistih, ki so poskušali, pa se je počasi večalo. V kanjon so začeli prihajati najboljši ameriški plezalci tudi iz več tisoč kilometrov oddaljenih področij. Zagrizeno so se bojevali z gladko previsno steno in njenimi visečimi strehami, a so razočarani doživljali padce že v spodnjem delu smeri. Mnogi so odnehali, najbolj vztrajni pa so nadaljevali s poskusi, vendar so tudi ti izjav-ljali, da je smer še nepreplezljiva v prostem plezanju. Njihova najpogostejša mnenja so bila: »Prej kot v 10 letih nam ne bo uspelo«. »Smer je videti povsem nemogoča«. »To je zadnji veliki problem v stenah Colorada.«
V začetku letošnjega poletja pa je v alpinističnih krogih odjeknila presenetljiva novica: odličnemu ameriškemu plezalcu Jimu Collinsu se je posrečilo preplezati smer Genesis povsem prosto! Za to izjemno dejanje je porabil kar okrog 50 plezalnih dni. To pomeni 50 dni skrajnih naporov, natančnega študiranja drobnih oprimkov in številne padce. Collins je smer ocenil z oceno »5.12 ali več«. 5.12 je za sedaj najvišja uradno priznana ocena za prosto plezanje v ZDA, enaka bi bila VIII stopnji po evropski alpinistični lestvici, čeprav v Evropi ta čas tako težkih smeri ni. Toda Collins je pripomnil, da je smer Genesis v prostem plezanju precej težja od vseh drugih smeri z oceno 5.12, ki jih je do sedaj preplezal!
Stena v smeri Genesis je ves čas previsna, prekinjena s strehami in v prvih štiridesetih metrih plezanja praktično ni mogoče počivati. Edina možnost počitka preutrujenemu plezalcu je padec, ki pa ga seveda spet postavi na izhodiščni položaj. Na najtežjem mestu v smeri ni varovalnih klinov, tako da plezalec pri neuspešnem poskusu pade približno 12 metrov. Ko je Collinsu že uspelo preplezati najtežje mesto, ga je takoj nad njim čakalo še mesto ocenjeno z 5.11 (VII-VIII stopnja). Ta zadnji del smeri je v resnici največji problem, saj do njega plezalec pripleza že povsem izčrpan zaradi močno previsne stene in minimalnih oprimkov.
Smer Genesis po uspehu Collinsa še ni doživela drugega prostega vzpona. Znova pa se je pojavilo vprašanje: »Kje so meje prostega plezanja?«

IZTOK TOMAZIN

Največ splezala naša naveza
Na alpiniadi »Maljovica 79« so poleg več kot 300 bolgarskih alpinistov (iz 42 odsekov) sodelovali tudi zastopniki Grčije, Romunije, ČSSR in Jugoslavije. Lahko se pohvalimo, da sta v dveh dneh lepega vremena največ preplezala prav naša dva - Tomo Česen in Andrej Štremfelj, oba člana AO Kranj. V petek 31. avgusta sta preplezala 180 m visoko JV steno Zli Zuba po dveh smereh - Slavija (V+, A3) in Direttissima (VI, A3). Dve smeri pa sta preplezala tudi v soboto, in sicer Pernik (VI, A2, 200 m) v V steni Zgornje Djavolske igle ter smer Dimitra Petkova v Rdeči Djavolski igli (VI, A3, 200 m). Zato general D. Pčelinski, predsednik bolgarske Federacije alpinizma ni mogel mimo tega, da je naše zastopstvo omenil prvo.

Nova smer v Nad Šitom glavi
V začetku tega meseca sta Andrej Božič in Matjaž Deržaj (oba AO Rašica) po več poskusih v Nad Šitom glavi preplezala novo smer (spodnji del II-III, zgornji V, z mesti V+in VI- ter A1-2), ki sta jo imenovala Rumena diagonala. Smer poteka po previsni poklini v značilni rumeni plošči med SV razom in Uroševo grapo. Smer je tehnično zelo zahtevna (uporabila sta zagozde, bonge in specialne kline) in v njej sta pustila okoli 40 klinov.

Sporočila alpinističnih odsekov
AO Bohinj: Brata Humar sta 2. t. m. preplezala novo kombinacijo s Centralno smerjo (V+) v Vršacu. Začela sta po Ceklinovi smeri iz grape, kjer gre le-ta levo za steber, nadaljevala pa naravnost navzgor (300 m, V-, 3 ure) po izraziti zajedi do škrbine na razu stebra. Izplezala sta po Ceklinovi in nato Centralni smeri. Višina stene je tu 1100 m.
AO Impol: 1. t. m. sta Korent in Rus ponovila Pahljačo v Mojstrovki, Romih in Žmaher Zajedo Šit, Pečovnik in Tič pa smer Šimenc - Škarja v Dolgem hrbtu. Frešer in Sandrin pa sta kasneje preplezala Kovačevo smer in Steber v Mali Raduhi.
AO Kamnik: V nedeljo 2. t. m. sta Mihela Možek in Plevel ponovila Pripravniški steber. V četrtek 30. avgusta so plezali v Šitah - Benkovič in Gladek Steber Šit (7 ur), Orehek in Violeta Potočar pa smer Belač - Zupan. AO Kozjak: Golnar in Verbič sta 30. avgusta preplezala Peternelovo smer z Ladjo, dan kasneje sta opravila 1. ponovitev smeri Humar - Veberič (V, A1 IV, 120 m, 3 ure) v vrhu Hribaric. 1. t. m. pa sta ponovila še Sfingin obraz.
2. t. m. sta Črešnar in Hansel plezala smer DD in Kovačevo v Mali Raduhi.
AO Kranj: 22. avgusta sta Marija Perčič in Andrej Štremfelj v 6 urah ponovila Mansardo (V+, A1) v Planji. Plezala sta naravnost po zajedi. Naslednji dan sta ponovila še Ljubljansko smer v Steni (8 ur). 2. t. m. pa sta Marko Česen in Ivnik (AO Tržič) ponovila Črni graben. Kobal in Kranjc pa Helbo.
AO Mengeš: Zakonca Janez in Vanda Šušteršič sta ponovila smer Ekar - Jamnik v Dolški škrbini, Centralno smer v Planjavi, Levo smer v Trapezu in Hunikino v Vežici. Šušteršič in Vrankar sta preplezala Centralni steber Rzenika in smer Šimenc - Škarja v Dolgem hrbtu. Razen tega pa je Miro Šušteršič v navezi s Hrovatom preplezal tudi Centralni steber Dedca, z Jagodicem Bohinjsko smer v Steni, v nedeljo 2. t.m. (drugi vzponi so bili opravljeni avgusta) pa sam še štiri smeri v Kalški gori in Kalškem grebenu.
AO Postojna: V soboto 1 .t.m. so Biščak, Mezgec in Fabjan ponovili smer (verjetno šele 3. ponovitev) Manfrede in Grosa po S stebru Malega Oltarja.

Začetek tečaja v Nepalu
Aleš Kunaver, ki se je pred kratkim priključil našim inštruktorjem v Nepalu, je sporočil, da je gradnja šole pod Anapurno v zadnji fazi in da se je alpinistični tečaj za prvo skupino Šerp že pričel.

Bučarjeva skrinjica
Bučarjevo skrinjico, ki jo poznajo vsi ponavljalci Slovenske smeri v S steni Triglava, je leta 1951 postavilo PD Železničar v spomin na Ivana Bučarja, ki se je smrtno ponesrečil leto pred tem. Letos je doživela prvo temeljito obnovo, omogočilo pa jo je PD Slovenijales, ki je prispevalo tudi novo vpisno knjigo.

Nadaljevanje pohoda po poti P-P
Komisija za alpinizem PZS bo 15. in 16.t.m. pripravila drugo etapo pohoda po poti Planica – Pokljuka, ki jo bo prav tako kot prvo vodil Uroš Župančič. Potrebna je plezalna oprema, dereze in cepin, prijave (z vplačilom 10 din) pa sprejema pisarna PZS. Zbor vseh udeležencev bo v soboto ob 5. uri v Tamarju, zamudniki pa se lahko priključijo še zvečer v Krnici. Komisija za alpinizem pripravlja predlog, naj bi bil pohod po poti P-P v prihodnje obvezen za vse, ki bi se želeli udeležiti začetniških alpinističnih tečajev. Prav letos se je namreč spet pokazalo, da imajo prenekateri udeleženci preslabo kondicijo, pa tudi gora ne poznajo najbolje.

50 - letnica Prusik - Szalayeve smeri
Smer po zahodnem razu Osrednjega stebra v Severni steni Triglava je prav gotovo med najbolj slikovitimi in pestrimi v Steni. Prva sta jo zmogla pred 50 leti (5. in 6. septembra 1929) Karl Prusik in Roman Szalay. Prvo ponovitev je menda doživela šele leta 1936 (Tone Dovjak in Andrej More), največkrat jo je najverjetneje ponovil Janez Brojan starejši, in sicer kar petnajstkrat. (Leta 1940 sta jo zmogla z Gregorjem Klančnikom kar bosa in celo brez vrvi). Prvo ponovitev v zimskih razmerah 1955, drugo pa drezdenski plezalci (3. do 5. aprila 1965). Pravega zimskega vzpona pa doslej še ni bilo.
Zanimivo je, da je za 50 - letnico vzpona v Slovenijo prispel Roman Szalay, ki ima sedaj že 78 let. Prišel je z ženo, ki si je kljub letom (ima jih 49) še zaželela v Steno in namerava z našim vodnikom preplezati Dolgo Nemško smer.

Dva popravka
V zadnjih novicah smo pomotoma objavili, da je Benkovič smer Mayor v Brenvi plezal s Plevelom. V resnici jo je z Marjanom Kregarjem (vsi AO Kamnik). Pomanjkljiv je bil tudi pregled ponovitev Šlosarske smeri v Steni. Prvo sta opravila Manfreda in Zorč leta 1970, drugo pa Bešlin in Marinčič lani, tako da je bila letošnja (Pepelnik - Zupan) že tretja.

Alpinistične šole
Še malo in pri večini slovenskih alpinističnih odsekov bodo pričeli z vzgojnimi akcijami, ki se v glavnem vlečejo skozi vse leto in jih upravičeno imenujemo alpinistična šola. Komisija za alpinizem je zanje pripravila okviren predmetnik, za večji del tem so na voljo tudi učbeniki, izšolanih pa je tudi že precej inštruktorjev, ki zagotavljajo enotne vzgojne prijeme.
Alpinistična šola pri PD Domžale se bo pričela 4. oktobra z uvodnim predavanjem, sklepni izpit pa bo marca prihodnje leto. Prijave sprejemajo vsako sredo in četrtek ob 19.30 v društvenih prostorih na Krakovski 26. Tudi alpinistična šola v Kamniku (Tomšičeva 1) se bo, kakor računajo, pričela ta dan. Poleg že običajnih kriterijev (obvezno zavarovanje, starost najmanj 16 let - s privolitvijo staršev, sicer pa polnoletnost) bodo letos zahtevali tudi vsaj minimalen planinski staž. Vsem, ki ga še nimajo, pa priporočajo, da se začasno raje vključijo v delo mladinskega odseka, ki ima sestanke vsak torek ob 19. uri.


Izlet PD Slovenijales na Mt. Blanc
LJUBLJANA - Predzadnji dan v avgustu je iz Ljubljane odbrzel avtobus (34 udeležencev članov PD Slovenijales in njihovih vodnikov. Namenili so se, da se povzpno na najvišji vrh Evrope na 4810 m visoki Mont Blanc. Že dva dni kasneje jih je bilo 17 na vrhu (med njimi pet vodnikov). Vzpeli so se prek koče Gouter (3817 m) in mimo zavetišča Vallot, sestopili pa po ledeniku Bossons. Drugi udeleženci izleta, ki niso bili pripravljeni na tako zahtevno turo, so v tem času opravili več zanimivih izletov v okolico slikovitega Chamonixa. Izlet je vodil Vojko Bučar.

Planinske poštne znamke
SOFIJA - V Bolgariji so ob 50 - letnici organiziranega alpinizma izdali posebno poštno znamko v nakladi 300.000. Velika je 24 x 45 mm, nazobčana in predstavlja plezalca v steni, izdelali pa so jo na osnovi osnutka umetnika Ljudmila Čehlarova.
V ČSSR pa so za 25 - letnico Horske službe (naša GRS) izdali kar pet poštnih znamk. Na njih je planinsko cvetje ter značka Horske službe.

Karlovčani in Zadrčani na Kilimandžaru
KARLOVAC - Avgusta sta se na najvišji vrh Afrike, 5890 m visoko pogorje Kilimandžara povzpeli kar dve skupini planincev iz Hrvatske. Iz PD Dubovac (Karlovac) je bilo sedem članov, turo pa so pripravili v proslavo 400 - letnice mesta. Iz PD Paklenica (Zadar) je bilo šest članov, izlet pa so pripravili ob 80 - letnici organiziranega planinstva v svojem mestu, povzpeli pa so se z zahodne strani; ki je le redko obiskana.

Motil je dež
Prvenstvena smer Kneza in Smodiša v V steni Predigstuhla - Za Pumpriss ni bilo opreme

CELJE, - Tako kot pred tremi leti vreme Celjanom tudi letos v Wilder Kaiserju (avstrijska Tirolska) ni bilo naklonjeno. Pričakalo jih je deževje, ki je trajalo kar tri dni. Kljub temu pa je 14 članov alpinističnega odseka preplezalo več pomembnih smeri.
22. avgusta je naveza Čanžek - Črepinšek ponovila kamin Nobel v Totenkirehlu (IV), naslednjega dne pa Dulferjevo smer v Fleischbanku (V). Knez je 25. avgusta sam preplezal smer, ki poteka levo od Griessnerjevega kamina, ponovile pa so jo tudi nekatere druge naveze. V navezi s Smodišem pa je Knez preplezal originalno Rebitschevo smer v Fleischbanku, medtem ko sta 27. avgusta v vzhodni steni Predigstuhla izpeljala novo smer (III-IV, 5 ur in pol), ki vodi direktno na glavni vrh. Dan kasneje sta ponovila še Vzhodno zajedo v Fleischbanku (V+, A1). Ciril Debeljak je sam preplezal Griessnerjev kamin v Mittelkaiserju, Klammerjev kamin itd.
Izkazala so se tudi dekleta. Meta Meh in Marjana Šah sta ponovili Griessnerjev in še Stoger - Geschwendtnerjev kamin Čanžek in Črepinšek sta preplezala tudi Smittovo smer v Predigstuhlu (V-), skupaj z navezo Knez -Smodiš pa še Direktno smer v Z steni Predigstuhla (VI-, A1). Ta naveza je 30. avgusta ponovila tudi sloviti Schmuckov kamin v Fleischbanku (VI) ter Dulferjevo smer (V) v isti steni.
Nekaj želja pa je ostalo tudi neizpoljnjenih. Nameravali so npr. ponoviti tudi sloviti Pumpriss, prvo smer v Evropi z oceno VII, pa so se nameri morali odreči, ker so ugotovili, da nimajo primerne opreme, predvsem dovolj širokih zagozd. Bili pa so priča česa vsega se poslužujejo nekateri plezalci v želji, da bi zmogli to smer. Pomagali so si z dolgimi zankami, nekakšnimi sidri in podobnim.

Nova podoba koče
Člani PD Tolmin so opravili več kot 3600 ur prostovoljnega dela

TOLMIN - Letos 20. maja so na planini Razor začeli z delovnimi akcijami ob sobotah in nedeljah, pri največjih pa je sodelovalo tudi po 30 in več planincev, tako da so doslej opravili že več kot 3600 ur prostovoljnega dela. Tudi vse prevoze od Loma do koče na planini Razor so opravili brezplačno, prepeljali so nad 250 ton gradiva. Finančna sredstva pa so pri PD Tolmin zbrali z več strani: 235.000 din so dobili sanacijskega kredita pri LB. Planinska zveza Slovenije je iz sredstev družbenega dogovora primaknila 270.000 din, 140.000 din pa so prispevali sami.
Da je bila oskrba v koči ves čas kljub gradnji brez posebnih motenj, gre posebna zahvala predvsem neumornim članom gradbenega odbora pri PD Tolmin. Koča bo redno oskrbovana še ves mesec, prav tako pa bodo nadaljevali tudi z deli, saj bi radi, da bi jim za prihodnje leto ostala le še notranja dela, za katera imajo tudi že ves material. Pridobili bodo novo jedilnico in več ležišč, predvsem pa bodo izboljšali razmere za bivanje v koči, tako da bodo kos tudi sodobnim zahtevam in vedno večjemu obisku. M.P.

Mišo Čulk - Ivan Lesjak
Tragični dogodek v steni Toffane nad Cortino D'Ampezzo je močno odjeknil med savinjskimi alpinisti in ljubitelji planin. Celjski in šaleški alpinisti pa so izgubili prijatelja in soplezalca in, kot je nedavno zapisal eden najboljših celjskih plezalcev »še malo prej tako prijeten sončen dan je v hipu postal žalosten. Strašno je, ko stena vzame mladega tovariša.«

Mišo Čulk - Čulo je bil eden najboljših plezalcev šaleškega odseka, za seboj pa je imel vrsto težkih smeri od Anič kuka do Stebra Šit, Raza veveric v Sfingi pa Cassinovo v Picolissimi. Lani se je udeležil odprave v Ande, letos pa se je izkazal v Fanskih gorah, kjer sta z Lesjakom preplezala več težjih smeri. Mišo je bil star 25 let, zaposlen pa je bil v REK Velenje.
Ivan Lesjak - Janč, je bil leto starejši od svojega plezalskega tovariša, sicer pa je bil med najaktivnejšimi člani celjskega odseka. Za seboj je imel vrsto težkih smeri v domačih in tujih gorah - Aschenbrennerjevo v Travniku, Superdiretissimo v Zahodni Cini, Rebitschevo v Fleschbanku, smer Schuel -Deim, raz Jalovca s črnim odlomom ... Udeležil se je odprave Celjanov v Ande, kjer sta s Čulom stala na vrhu Huascarana, skupaj sta odšla v Fanske gore in skupaj na zadnjo turo, s katere se nista več vrnila.
Mlada plezalca sta za seboj pustila vrsto neizpolnjenih načrtov in neuresničenih želja. »Kako je mogoče?« je bil najpogostejši stavek, ko so se prijatelji pogovarjali o njiju.
»Strasti, pravijo, lahko vodijo v pogubo« je v enem svojih sestavkov za Planinski vestnik zapisal Janč. Tokrat se je ta rek uresničil.

B.J.

Oznake: ALP, AN, , PLE, PrV
eXTReMe Tracker