Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 03.09.1979

  03.09.1979


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G. Š.

ponedeljek, 3. september 1979, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1458

Delo, Šport: ... Laskave ocene E-79 - V Himalaji bo gneča

Proslava 50 - letnice alpinizma v Bolgariji - Več kot 500 udeležencev alpiniade ob planinski šoli na Maljovici
LJUBLJANA - Na prostranem travniku pred planinsko šolo Maljovica (gorstvo Rila, okoli 70 km iz Sofije) se je 28. avgusta pričela velika alpiniada v organizaciji bolgarske alpinistične federacije. Osrednji proslavi ob 50 - letnici organiziranega alpinizma, so priključili še 5. balkaniado, ki so se je (po tradiciji) udeležili poleg domačinov še Romuni, Grki in Jugoslovani ter srečanje alpinistov socialističnih držav.

POSNETEK Z MALJOVICE. Poslopje bolgarske planinske šole in del tabora, v katerem je taborilo več kot 400 izbranih bolgarskih alpinistov. Med zastavami, ki so se vile nad njim, je bila tudi jugoslovanska.

Niti nesreča v zahodni steni Maljovice, ki se je pripetila mladi bolgarski navezi tik pred začetkom niti slabo vreme, ki ni dovoljevalo vzponov vse do petka, ni vplivalo na spored. Nad velikim in lepo urejenim taborom v katerem je nočilo blizu 400 bolgarskih alpinistov, izbranih iz vseh njihovih odsekov, so vihrale državne zastave udeležencev, postavljeni so bili transparenti z pozdravi, rekli in dosežki bolgarskih alpinistov, največje zanimanje pa je veljalo za predavanja in projekcije. Večina jih je bila sicer lahko le za delegacije ter izbrane bolgarske alpiniste, saj za vse, ki bi jih radi poslušali ni primerne dvorane. Le na projekcijo poljskega filma o poskusu zimskega vzpona na Lotse (1974) so se nekateri vendarle vrinili. Pred predavanji Andreja Štremflja o Everestu in Gašerbrumu in Toma Česna o Alpamayu so nekateri čakali tudi uro, da bi si zagotovili mesta. Sploh je bil naš uspeh na Everestu v središču pozornosti in deležen laskavih priznanj.

Na srečanju se je tokrat največ govorilo (uradno, še posebej pa neuradno) o odpravah. Za nami se bodo sedaj kakor kaže, z Everestom najprej poskusili Poljaki. Še vedno računajo, da bo to že pozimi (po normalni smeri), če ne pa vsaj spomladi z Japonci, vse pa delajo tako, da bi lahko uresničili kar oba načrta. Spomladi računajo na južni steber, seveda, če ga ne bodo že to jesen preplezali Angleži pod vodstvom D. Scotta. Ta čas imajo Poljaki samo v Himalaji dve odpravi - na Lotse Midi, 8051 m, prek glavnega vrha po normalni smeri in na Daulagiri, kjer naj bi dvojka poskusila v alpskem slogu priti na vrh po vzhodnem ostenju, jedro odprave pa prek Hruške.
Tudi češkoslovaški alpinisti imajo obljubljeno, da bodo lahko poskusili priti na Everest spomladi 1981 kot samostojna odprava poleg španske. Leto kasneje bodo vendarle spet poskusili tudi sovjetski alpinisti. Bolgarski alpinisti so si tako rekoč že zagotovili svojo prvo veliko odpravo spomladi leta 1981 po normalni smeri na Lotse. Veliko je bilo tudi govora, da so Japonci že dobili soglasje kitajskih oblasti za vzhodno ostenje Everesta.
Druga najpomembnejša tema je bilo »skalolazenje«. Čeprav so se tako rekoč vsi strokovnjaki, ki so sodelovali v razgovorih, strinjali, da je to posebna športna veja in ne del alpinizma ter da ima lahko tudi nekatere negativne posledice na razvoj alpinistov, pa so tekmovanja v plezanju vendarle vse pogostejša. Če že niso uradna, pa klubi prirejajo »odprta« prvenstva in na njih neredko sodelujejo tudi dobri alpinisti.

FRANCI SAVENC

Prvenstvene
Izredna dejavnost celjskih alpinistov - Nova smer v Široki peči - Sedaj še Wilder Kaiser

CELJE - Pred dnevi so člani AO Celje napravili kratek obračun letošnjih dosežkov. Razen številnih vzponov v domačih gorah so bili že v Himalaji, Pamirju, Zahodnih Alpah in italijanskih Dolomitih, 16 pa jih je odšlo v avstrijske gore (Wilder Kaiser). Na sestanku so tudi sklenili, da zaradi izrednih uspehov in resnično vsestranske usposobljenosti sprejmejo Smiljana Smodiša med alpiniste.
V nedeljo 5. t. m. sta Čanžek in Črepinjšek preplezala Steber Štajerske Rinke, Bornšek in Pepelnik smer Šimenc - Škarja v Dolgem hrbtu, Knez pa sam smer Modec - Režek v Štajerski Rinki. Naslednji dan je Knez s Cvetko Terček preplezal prvenstveno Dolgočasno (IV, 3 ure) smer v Turski gori, potem je soliral smer Modec - Režek v Turski gori in z Terčkovo ponovil še Debeljakovo smer z varianto Igličeve v Mali Rinki, za konec pa je sam preplezal še novo - Tečajniško smer v Mali Rinki. 11. t. m. je Knez za začetek sam preplezal Desno smer v Ojstrici in sestopil po Zahodni grapi, potem je prav tako v solo vzponu zmogel novo smer (Metuljček, III) v Škarjah in potem še eno (Mimo bolvanov, III) v Rjavčkem vrhu. S Kosmosom sta preplezala (prvenstveno) Mračno smer (V/IV, A0, 3 ure in pol), prav tako v Rjavčkem vrhu, z Napredom (Kozjak) pa Smer skozi Okno v Škarjah. Naslednji dan sta Knez in Kosmos preplezala še dve prvenstveni: Smer skozi Zajedo (IV, 3 ure in pol) v Škarjah ter Smer čez plošče (enaka ocena) v Rjavčkem vrhu.
Za konec poročila pa še serija petih prvenstvenih 15. t. m. sta Knez in Smodiš preplezala Nasmeh (V +, A1,IV-V, 6 ur in pol) v Rjavčkem vrhu ter Beli trapez (III-IV, 3 ure) v Ojstrici, dan kasneje Zajedo (III) v Rjavčkem vrhu, 18. t. m. pa še Zlatarsko (IV-V, 8 ur, levo od Čihulove) v Široki peči. Čanžek, Črepinjšek in Romih (Impol) so 21. t. m. preplezali novo smer (V+/V, 16 ur) v Štajerski Rinki in jo posvetili spominu Dragota Bregarja, ki je za večno ostal na Hidden Peaku v Karakorumu. Pepelnik in Zupan sta opravila 2. ponovitev Šlosarske smeri v S steni Triglava itd.

F. S.

KA vabi v Zahodne Julijce
Po nekajletnem odmoru želi komisija za alpinizem PZS obnoviti tradicijo taborov za samostojne naveze. Izhodišče letošnjega bo koča Pellarini (1500 m) pod Višem, Innominato, Gamsovo materjo, Divjo kočo in Zadnjimi lastovicami, kjer so možnosti za vzpone vseh težavnostnih stopenj v čvrsti skali in še do ostenij nad dolino Mrzle vode ni daleč. V koči, ki slovi po dobrih oskrbnikih, je 40 ležišč (imajo tudi telefon: 0428-60135) v okolici pa je dovolj prostora za taborjenje.
Vodja tabora bo Jože Žumer (Akademski AO), ki je v okrožnici KA nanizal osnovne variante dostopa. V Trbiž vozijo avtobusi iz Ljubljane, Kranjske gore in Nove Gorice, naprej do Ovčje vasi (Valbruna) pa se jih tudi ne manjka. (Podrobni vozni redi so v gradivu, ki so ga prejela vodstva vseh AO ter AS). Tabor se je pričel v nedeljo 2. septembra in bo trajal teden dni, udeleženci pa lahko pridejo tudi med tednom. Na taboru je na voljo tudi plezalni »vodniček« Tineta Miheliča, ki ga je pripravil posebej za to priložnost in ga že imajo v pisarni Akademskega PD, Ljubljana - Trg osvoboditve 1, soba 56 vsak četrtek med 19.30 in 21. uro.

Solo Čopov steber
Lidija Painkiher in Janez Sabolek sta 28. julija ponovila Zajedo spominov v Stenarju, 6. t.m. Trikot in dan kasneje smer Šimenc - Škarja (obe v Dolgem hrbtu). 16. t.m. je Lidija v navezi z Janezom Skokom (vsi člani Akademskega AO) ponovila še smer JLA v Šitah, Sabolek pa je 31. julija kljub dežju sam preplezal Čopov steber.

Še ena smer v Dolkovi špici
V ponedeljek 27. avgusta sta Miško Šest in Jan Pšenica (oba AO Jesenice) preplezala novo smer (med SMB in Skozi Okno) v SV steni Dolkove špice. Ocenila sta jo s IV+/III, 350 m, 4 h. Tudi opis te prvenstvene smeri je v Bivaku.

Nekaj ponovitev
Matjaž Pečovnik in Dani Tič (oba AO Impol) sta 26. avgusta ponovila smer JLA v Šitah. Člana AO Kozjak Franci Topolovec in Ivan Veberič sta 14. avgusta preplezala Angleško smer v Blatieru (kombinacija led in skala. VI, A2, 10 h), 25. avgusta pa Celjsko smer v Mrzli gori. Iz AO Postojna pa so sporočili, da sta Fabjan in Mezgec 26. avgusta ponovila Levo smer v Šitah.

Velebitska planinska pot
Sedaj, ko je v visokogorju slabo vreme, bo marsikaterega planinca zvleklo v toplejše kraje. Kot nalašč za zgodnjo jesen je Velebitska planinska pot od Zavižana do Paklenice, ki so jo letos temeljito obnovili. Edino v Rossijevi kolibi ni moč prenočevati, popolnoma oskrbovana pa sta domova na Zavižanu in v Paklenici. Na Alanu, Skorpovcu, Oštarijah, Jelovi Ruji, Visočici in Štirovcu se da prenočiti, oskrba pa ni kompletna, zato morajo planinci hrano prinesti s seboj. Pri obnovi poti pa so poskrbeli za to, da so domovi spet uporabni, kajti ponekod so zlikovci uničili domala ves inventar.

Osnovni podatki o odpravi »Norveška 79«
Brez večjega hrupa so Korošci spet izpeljali odpravo in kljub slabemu vremenu dosegli lep uspeh. V štirih dneh so pripotovali (z najetim minibusom) na Norveško, kjer so bili kar 18 dni. Toda le dva so imeli sončna in osem oblačnih, sicer pa je deževalo. In morda je bilo zaradi slabega vremena v Romsdalski dolini vsega le 20 alpinistov - 12 naših ter Španca, Japonci in Angleži.
Korošci so opravili 48 vzponov, toda njihova »višina« je kar 45 km. Prvenstvena smer (III+), ki so jo imenovali »Koroška«, je dolga 1000, druge okoli poldrugi kilometer, nekatere pa celo blizu poltretjega. Med ponovitvami je bilo 9 prvih in 6 drugih jugoslovanskih ponovitev. Plezali so na sedem različnih vrhov, za njimi sta obe najdaljši evropski kopni steni »visoki« po 2400 m. Pomembna pa je tudi ponovitev Centralnega stebra v Romsdalu (2100 m, IV+).
Odprava je po grobem izračunu stala nekaj več kot 200.000 din. Sredstva pa so večinoma 170.000 din že zbrali s svojim delom v Rudniku in Železarni, tako da jim manjka le še nekaj denarja.

Oznake: ALP, AN, PrV, VTG
eXTReMe Tracker