Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 03.03.1986

  03.03.1986


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I. K.

ponedeljek, 3. marec 1986, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 2238

Delo, Šport: ... Čez vzhodno steno Cerro Torreja so naši potegnili ekstremno težko smer

Peklenska diretissima je smer, o kateri so drugi samo sanjali - Težave v steni so dosegle VIII + - Ves vzpon so v težavnih razmerah posneli na filmski trak
LJUBLJANA - Pred dobrim tednom dni se je iz skrajnega južnega dela Južne Amerike vrnila slovenska alpinistična odprava. Fantje so preplezali novo smer v vzhodni steni Cerro Torreja (3128 m) in nedvomno gre za dosežek svetovnega formata. To je eden od tistih največjih dosežkov jugoslovanskega alpinizma, po katerih si nas je alpinistični svet še posebej zapomnil.
Cerro Torre je gora najdrznejših oblik in leži na jugu Argentine, ob čilski meji. Njegova vzhodna stena je bila med največjimi svetovnimi problemi. Ekstremno težkim granitnim stenam se kot največji nasprotnik pridružuje še izredno slabo vreme. Leta 1983 je domžalski odpravi uspelo v Severni zajedi Fitz Roya v katero so se zaganjali vsi po vrsti. To je bila pravzaprav najboljša priprava na Cerro Torre.
Letošnja odprava je odšla na pot v začetku decembra lanskega leta. Tako kot tudi tisto iz leta 1983, jo je vodil Stane Klemenc, člani pa so bili Janez Jeglič, Silvo Karo, Franček Knez, Pavle Kozjek, Peter Podgornik in Slavko Svetičič. Z njimi sta bila tudi snemalec Matjaž Fištravec in zdravnik Borut Belehar.
V Buenos Airesu so jih pričakali naši rojaki in zastopniki slovenskega kluba Triglav. Po poletu v Rio Gallegos so kupovali hrano, organizirali prevoza opreme itd. Bazni tabor Laguna Tarne so dosegli 11. decembra. Baza je bila čez štiri dni končno urejena. Jeglič in Svetičič sta v snežno pobočje pod steno 13. decembra skopala veliko luknjo, ki je služila za bivak in kamor je bilo treba prinesti vso opremo za plezanje v steni. Takšen sistem se je obnesel že na Fitz Royu. Po ogledu stene sta 14. decembra Karo in Knez načela novo smer. Preplezala sta prvih 110 m stene v smeri velike zajede. Ocena V+, A0. Čez dva dni sta Kozjek in Podgornik splezala izredno težko, 20 m visoko previsno stopnjo in za to porabila kar 4 ure trdega dela. Ocena A2 in A3. Imela sta težavo predvsem z vodo, ki je tekla iz zajede. S plezanjem so nadaljevali že takoj naslednji dan. Jeglič in Svetičič sta zlezla 50 m zajede, kombinirano plezanje v skali in ledu. Naklonina ledu je dosegla tudi 95 stopinj. Tako so prišli do velike zajede, ki pa je bila za plezanje precej nevarna; vanjo leti ves sneg, led in kamenje iz zgornjega dela stene. Vreme se je nato pokvarilo, bivak pod steno je bilo treba odkopati, prinesli so še novo opremo. 22. decembra sta nadaljevala Karo in Knez in tisti dan zmogla 145 m zajede. Štiri raztežaje sta ocenila V+, A0 in led 90 stopinj. Vreme se je spet pokvarilo. Kozjek in Podgornik pa sta ostala kar v bivaku. V steno sta lahko vstopila šele čez pet dni. Vse napete vrvi so bile okovane v led in pet ur je bilo potrebnih, da sta jih za silo očistila. Splezala sta 70 m strmega ledu, naslednji dan pa sta že priplezala iz zajede na prvi steber. Jeglič in Svetičič sta za njima pobrala vse kline in nato so fiksne vrvi prestavili na desni bok stebra, naravnost navzdol po ploščah. Zajeda je bila namreč preveč izpostavljena padajočemu ledu in kamenju. Pot navzdol in navzgor po vrveh, ki so bile sedaj napete bolj desno, je bila tako malo krajša, hitrejša, predvsem pa varnejša.
29. decembra sta Jeglič in Svetičič preplezala 155 m gladke in previsne stene nad zajedo, prišla sta prek rdečega pasu. Težave v teh štirih raztežajih so bile VI+, A2, vendar je pozneje Knez ta del preplezal prosto in ocena je VII+ in VIII+. 80 m visoke težke plošče in krušljive luske so nad tem mestom čakale Kneza in Kara. Tu sta zavrtala prve svedrovce. Tehnično je bil ta del izredno zahteven z oceno A4 (5 svedrovcev za napredovanje) drugo pa VI+. Za njima je bilo že 700 m stene. Od zadnjega dne leta 1985 pa vse do 13. januarja je bilo obdobje slabega vremena. Zapadlo je veliko snega. Ves ta čas sta Kozjek in Podgornik vztrajala v luknji pod steno, sproti odmetavala sneg. Z veliko mero požrtvovalnosti sta prispevala, da opreme ni zametel sneg in da je zato pozneje plezanje spet steklo naprej nemoteno. Tako sta 14. januarja splezala še novih 80 m previsne stene. Ocena od A1 do A3. V tem času si je Svetičič nesrečno izpahnil palec in prav to mu je preprečilo vzpon na vrh. 15. januarja je ostalo še 220 m nepreplezane stene. Plezala sta Jeglič in Karo, Knez je nosil opremo za bivak, Fištravec pa je vse skupaj snemal. Ob 22. uri so bili vsi na vrhu stebrov pod vršno steno, kjer se smer priključi JV razu, po katerem poteka Maestrijeva smer. Ta zadnji del naše smeri je bil dolg 7 raztežajev, ocena pa VII -, A1, naklonina ledu pa je bila zopet 90 stopinj. Opolnoči od 15. na 16. januar sta v vznožju začela še Kozjek in Podgornik in po 8 urah vzpenjanja po fiksnih vrveh sta se pridružila prijateljem v vršni steni. Vseh šest je okoli 12. ure priplezalo iz stene prek snežnega robu na vršni plato. Ob 12. uri m 36 minut so bili na vrhu snežne gobe, na najvišji točki Cerro Torreja.
Slovenci imamo tako v tej slavni gori svojo smer prek najtežje in najlepše stene. Fantje so jo imenovali Peklenska diretissima, visoka je 1000 m, ocena pa VIII+/VII~, A4, e, naklonina lednih delov pa od 70 do 95 stopinj. Ta alpinistični podvig bo v veliki meri prispeval k ponovni potrditvi svetovnega slovesa našega vrhunskega alpinizma. Lahko bi rekli, da so naši alpinisti prišli, videli in splezali.
Sicer pa je bila letošnja sezona nasploh zelo uspešna. Opravljenih je bilo več vzponov na vrh, kot prej v 25 letih. Marco Pedrini iz Švice je opravil tudi prvi solo vzpon na Cerro Tore po Maestrijevi smeri. Skratka: do leta 1985 je bilo uspešnih 7 odprav, leta 1985 in 1986 pa kar 11 odprav in tudi to kaže na očiten kvalitetni premik v svetovnem alpinizmu.

T.Č.

SKICA SLOVENSKE DIRETISSIME - Cerro Torre 1985/86.

CERRO TORRE - 3128 M - Taka je vzhodna stena gore. Na sredini je nova Slovenska smer, ocenjena VIII + A 4 95° (v ledu). Višina 1000 m. Levo je JV raz Maestri, desno SV raz.

Pregled vzponov na Cerro Torre
1. Leta 1959 po SZ razu Cesare Maestri (Italija) in Toni Egger (Avstrija).
2. 1974 nova smer prek Z stene Casimiro Ferrari, Daniele Chiopa in Mario Corti (Italija).
3. 1977 1. ponovitev Z stene, John Bragg, Joy Wilson, Dave Carman (ZDA).
4. 1979 dokončan Maestrijev vzpon po JV razu. Jim Bridwell, Steve Brewer (ZDA).
5. 1983,1. ponovitev JV raza. Ermano Salvatera in Mauricio Gioroili
(Italija).
6. 1983, 2. ponovitev JV raza, Daniel Anker in Thomas Wüschner (Švica).
7. 1984, 3. P JV raz, Elio Orlandi in Livio Regatti (Italija).
8. 1985, 4. P JV raz, Beda tester (Švica) in Allan Kearney (ZDA).
9. 19S5, 5. P JV raz, Hans Bàmthaler in Manfred Lorenz (Avstrija).
10. 1985, 6. P JV raz, Hartrnut Münchnerbach in Kari Schrag (ZRN).
11. 1985, 7. P JV raz, 1. solo, Marco Pedrini (Švica).
12. 1985, 8 P JV raz, Kurt Felsberg in Martin Mosberger (Švica).
13. in 14. 1985, 9. in 10. P JV raz, Marco Pedrini in Fulvio Mariani (Švica).
15. 1985, 11. P JV raz, Jeff Lemoine in Piere Foivre (Francija)
16. 1985, 12 P JV raz, dva španska alpinista.
17.1986 13. P JV raz, Bogdan Biščak, RadoFabjan in Matevž Lenarčič (Jugoslavija).
18. 1986, nova smer v V steni, Janez Jeglič, Silvo Karo, Franček Knez, Pavle Kozjak, Peter Podgornik in Matjaž Fištrovec (Jugoslavija),
19. 1985, 1. ZP JV raz, Ermanno Salvaterra in še 3. soplezalci Italwa. Vsega skupaj je bilo na vrhu Cerro Torre po različnih smereh 46 alpinistov, od tega 12 Italijanov, 10 Švicarjev, 9 Jugoslovanov, 6 Američanov, 3 Avstrijci in po dva Nemca, Španca in Francoza.

Omogočili so odpravo
Člani slovenske odprave Cerro Torre 86 bi se posebno radi zahvalili vsem našim rojakom v Argentini in članom slovenskega kluba Triglav, ki so jim veliko pomagali. Prav tako se je treba zahvaliti Številnim delovnim orga-nizacijam pri nas, ki so bodisi s finančnimi bodisi z materialnimi sredstvi pripomogli, da je odprava dosegla ta velik uspeh. To so: Ljubljanska banka - stanovanjska banka. Industrija usnja Vrhnika, Inex Adria aviopromet, Elan Begunje, Induplati Jarše, Turistična agencija Alpetour, Kors Rogaška Slatina, Univerzale Domžale, Metka Celje, Iskra Delta Ljubljana, Autocommerce Ljubljana, Zlatorog Maribor, Planinska društva Nova Gorica, Domžale, Ljubljana Matica, Idrija, Impol in Jesenice, Telesno kulturne skupnosti Domžale, Rimske Toplice, Idrija, Nova Gorica in Kranj, Dinos Ljubljana, Slovenijašport Ljubljana Kolinska Ljubljana, Droga Portorož, Emona TOZD Prašičereja Ihan, Tovarna močnih krmil Ljubljana, Dietetika Ljubljana, Sadje in zelenjava Ljubljana, Lek Ljubljana, Mercator - mednarodna trgovina, Papirnica Količevo, Papirnica Vevče, Kuverta Ljubljana, Delo Ljubljana, Delavska enotnost — Utrip Ljubljana, Toko Domžale, Napredek Domžale, Elektrotehna Ljubljana - ZOTD ELZAS, Iskra Telematika Kranj, Iskra Kibernetika Kranj, Iskra eletkrična orodja Kranj, Sava Commerce Kranj, Exoterm Kranj, Vrvplet Domžale, GG Kranj. Termika Ljubljana, Pohištvo Celje, Export projekt Ljubljana, Mizarstvo Vič, KTM Protektor Ljubljana, Merkur Kranj, Gorenjska oblačila Kranj, Tekstilindus Kranj, Cankarjeva založba Ljubljana, Mladinska knjiga Ljubljana, Študentski servis Maribor, Metalna Maribor, Metalka Ljubljana, Pik Maribor in Alfaiot Celovec.

Podoba Vestnika se spreminja
Februarska številka Planinskega vestnika pod taktirko novega urednika Milana Cilenška

Lani v jeseni je Glavni odbor Planinske zveze Slovenije predlagal skupščini, naj imenuje takšen uredniški odbor, ki bo z drugačno vsebino in obliko uresničil geslo — »Planinski vestnik v vsako planinsko družino.« Tedanji uredniški odbor, z Marijanom Krišljem na čelu, se je umaknil in prepustil mesto novemu uredniku Milanu Cilenšku, ki naj bi zdaj dosegel ta drzno zastavljeni cilj.
Vendar se ob tej predaji štafetne palice zastavljata vsaj dve vprašanji. Prvič, koliko časa bo trajal zapleteni prevrat, ki naj bi prinesel povsem drugačen Vestnik (tudi težave, v katere je Vestnik zabredel, niso nastale čez noč). In drugič: zdi se skorajda nemogoče, da je peščica še tako sposobnih ljudi zmožna sama, brez prizadevanja vse slovenske planinske javnosti, bistveno izboljšati kakovost našega najstarejšega glasila. Ali drugače povedano: za dosego dolgoročnega cilja, pravi novi urednik, morajo biti slovenski planinci poglavitni tvorci novega Vestnika. Toda nam je žal lažje udrihati po nekom (kritiziranje je tudi zelo nalezljiva bolezen), kot pa sodelovati s pestrejšimi, drugačnimi, boljšimi ... prispevki. Žal!
Poglejmo, kaj novega prinaša letošnja druga številka. Ustavimo se najprej ob komentarju z naslovom »Kje je bilo 76 društev?« Vprašanje je namenjeno tistim šestinsedemdesetim delegatom planinskih društev, ki se niso udeležili sedemnajste skupščine PZS. Komentar je zelo koristna novinarska zvrst, saj običajno naperi ost proti nepravilnostim. Vendar pa je ost tu že precej topa in zarjavela, saj je od dogodka - torej od skupščine - minilo celo četrtletje. Tudi obširno poročilo o skupščini in nekatere krajše »novice«, ki zamujajo več kot tri mesece, sodijo še v lansko zadnjo številko glasila. Vendar se novi odgovorni tega zavedajo in smo zato lahko prepričani, da se ta neprijetna razvada, ki je v tej številki še podedovana, v prihodnje ne bo več ponovila. Rubriki Obraz v gorah in Portret planinca - le-te sta se šele zdaj pojavili na straneh revije - je torej težko oceniti. Tu je prihodnost v rokah novinarja oziroma tistega, ki bo znal poiskati pravi lik med stotisoč glavo množico planincev. Avtorju rubrik namreč ne bo smelo manjkati domiselnosti pri izbiri in seveda spretnosti v pogovoru z izbranim planincem. Ob branju sicer odlične predstavitve celjskega planinca v Portretu pa se mi je vendarle utrnila nadležna misel. Ničesar nimam proti sedemdeset do devetdesetletnim planinskim zaslužnikom, kljub temu pa bi bilo prav in lepo, da v tej rubriki včasih najde mesto kak obetajoči alpinist (alpinistka) ali pa nemara mladi, neutrudni mentor planinske skupine.
Opozorim naj tudi na manjšo novost, ki je popolnoma tehničnega značaja. Večina prispevkov (razen literarnih in manjših novic) je opremljenih z nadnaslovi, podnaslovi, mednaslovi. To je pomembno, saj bralec gotovo prebere vsaj naslove ali mastni tisk, če ga že druga vsebina ne pritegne.
Novi Vestnik vsebuje tudi poročilo Staneta Belaka o jesenski odpravi na Daulagiri. Tudi ti alpinisti - bili so štirje in dva pridružena člana - so tako kot njihovi kolegi štiri leta poprej steno preplezali, a so se morali obrniti na višini 7600 metrov. Vzrok: neznosen veter in katastrofalno slabo vreme, ki je lansko jesen zavrnilo kar 34 alpinističnih odprav iz vsega sveta. Nova Slovenska smer v vzhodni steni Daulagirija s povprečno oceno V- (pet minus) in z dolžino 3500 metrov vsekakor predstavlja imeniten dosežek, toda v Himalaji še vedno velja, da popolno zmago doseže le tisti, ki osvoji vrh. Orkanski viharji so članu odprave Iztoku Tomazinu tudi preprečili polet z zmajem z višine 6000 do 7000 metrov, kar bi pomenilo jugoslovanski višinski rekord v tem športu.

MATEJ ŠURC

12. zimski vzpon na Snežnik
Ena izmed najbolj priljubljenih vsejugoslovanskih akcij na Primorskem bo letos 15. in 16. t. m. - Za pohodnike bo dobro poskrbljeno

Zimski vzpon na 1796 metrov visok Snežnik je v zadnjih letih prerasel v eno največjih množičnih telesnokulturnih akcij na Primorskem, pa tudi v Sloveniji. Glede na ugodno lego Snežniških gozdov pa se te akcije množično udeležujejo tudi planinci iz zamejstva in Hrvaške, predvsem z območja Kvarnerja.
Akcijo so začeli člani planinskega društva iz Ilirske Bistrice leta 1975 pod imenom: 100 žensk na Snežnik za njihov praznik. Že tedaj so izbrali stalen datum pohoda - prvo nedeljo po 8. marcu. V zelo kratkem času je pohod prerasel prve začetke. Kmalu je bilo treba pohod preimenovati v 1000 žensk na Snežnik, potem pa je postala vsa akcija dvodnevni zimski vzpon s stalnim datumom, prvo soboto in nedeljo po dnevu žena, prišla pa je tudi v koledar akcij PZS. Število udeležencev je naraslo z nekaj sto na začetku na 4000, kolikor so jih organizatorji zabeležili v posebne sezname nekaj zadnjih let. Doslej se je pohoda udeležilo že približno 30 tisoč pohodnikov.
Organizacija te velike prireditve je postala vse zahtevnejša, zato so planinci širili krog sodelavcev iz drugih organizacij in društev. Zdaj sodeluje pri pripravi in izvedbi pohoda že več ko 200 ljudi. Med tem časom sta pokroviteljstvo nad zimskim vzponom prevzela odbor borcev Istrskega odreda, ki je bil v Snežniških gozdovih pomembne bitke NOB, ter kolektiv Primorskih novic, ki akcijo tudi finančno podpira. Vse bolj se širi tudi krog delovnih organizacij, ki denarno ali materialno pomagajo organizatorjem.
Letošnji pohod bo 15. in 16. marca, v soboto in nedeljo. Glede na to, da bodo v nedeljo splošne delegatske volitve, pričakujejo organizatorji večjo udeležbo pohodnikov iz oddaljenejših krajev v soboto. Pred štirimi leti je dan pohoda prav tako sovpadel z volitvami, vendar udeležba zaradi tega ni bila bistveno manjša. Dosedanje izkušnje kažejo, da se akcije udeležujejo planinci, pa tudi drugi iz vseh koncev Slovenije. V zadnjih letih je po-hod dobil jugoslovanski pomen, saj prihajajo zastopniki pobratenih planinskih društev iz vse Jugoslavije. V krogu teh društev je tudi PD Snežnik iz Ilirske Bistrice. Precej je tudi udeležencev iz Zagreba in okolice.
Snežnik je po alpskih merilih prej nizek kot visok hrib, vendar je zaradi svoje izpostavljene lege (daleč naokrog ni višje gore) zelo muhast in nepredvidljiv, zato zahteva od udeležencev pohoda dobro opremljenost in tudi kondicijo. V marcu je na njegovih pobočjih nekaj metrov debela snežna odeja, nič čudnega pa ni, če v tem času močno sneži. Organizatorji poskrbijo za dobro uhojeno gaz in varnostne vrvi, tako da je pohod, po dosedanjih izkušnjah sodeč, povsem varen. Izhodišče pohoda je Ilirska Bistrica, od koder vodi slabih 20 kilometrov dobro plužene ceste do Sviščakov, ki ležijo 1242 metrov visoko. Tu so urejena parkirišča in start pohoda. Vsak udeleženec dobi kontrolni karton, ki ga po vrnitvi potrdi na vpisnih mestih. Do vrha Snežnika je dobri dve uri hoje. Udeleženci dobijo na Snežniku brezplačen čaj, po povratku na Sviščake pa tudi značko za določeno število opravljenih pohodov. Na Sviščakih je tudi poskrbljeno za gostinsko postrežbo. Cesta iz Ilirske Bistrice je dopoldne navzgor enosmerna, tako da je prometna varnost zagotovljena. Organizatorji pa priporočajo udeležencem, da pridejo z organiziranimi avtobusnimi prevozi, ker ni dovolj parkirišč za osebna vozila. Iz Ilirske Bistrice je v jutranjih urah organiziran avtobusni prevoz na Sviščake za vse tiste, ki prispejo z rednimi prevoznimi sredstvi do Ilirske Bistrice.

V. J.


Priznanje PD Snežnik

Ob proslavi 25. letnice PD Kamenjak iz Reke, je predsednik PSH, Božo Škerl, podelil zlati znak Planinske zveze Hrvatske, planinskemu društvu Snežnik iz Ilirske Bistrice. To visoko priznanje je društvo prejelo za dolgoletno uspešno sodelovanje s planinskimi društvi iz SR Hrvatske, zlasti pa s pobratenim PD Kamenjak iz Reke ter s tem prispevalo znaten delež k uveljavljanju in razvoju planinstva izven meja naše ožje domovine.

Šola turnega smučanja
Vsem, ki bi radi zvedeli kaj več o turnem smučanju tudi v praksi, je namenjena šola turnega smučanja v izvedbi KVIZ PZS, ki bo od 10. do 14. aprila na Komni. Zbor udeležencev je v četrtek ob 18. uri v Domu na Komni, ob 19.30 pa bo že prvo predavanje. V petek je predvidena tura na Krn, v soboto na Podrto goro in v nedeljo na Lepo Komno, za kar morajo imeti udeleženci s seboj smuči za turno smuko s turnosmučarskim okovjem, osebno prvo pomoč, ledeniška očala, pse za smuči, maže, baterijo, dereze, cepin, dve pomožni vrvici (0,6 mm), dolgi 4 m, na tri udeležence pa naj bi razpolagali še z eno plezalno vrvjo. Udeleženci morajo imeti tudi lavinsko vrvico, čutarico, po možnosti pa še električni aparat za iskanje zasutega v plazu in manjšo lopato. V ceno tečaja, ki znaša 11.000 din in jo je treba poravnati ob prijavi, so vključeni stroški popolne oskrbe v Domu na Komni in le delni stroški za organizacijo in izvedbo šole. Prijaviti se je treba v pisarni PZS, Dvoržakova 9 najkasneje do 22. t. m. če pa bo prijavljenih manj kot 20, šole ne bo.

Skrb za planinsko kulturno dediščino
LJUBLJANA - Pred dnevi so se v prostorih Planinske zveze Slovenije sestali kronisti planinskih društev meddrušivenih odborov Gorenjske, Primorske, Štajerske, Koroške in Ljubljane, da bi se dogovorili o enotnem zajemanju in beleženju dogodkov društvenih dejavnosti ter zbiranju in hranjenju planinske kulturne dediščine. Načelniki komisije za kulturo, komisije za preučevanje zgodovine planinstva in osrednjega planinskega muzeja PZS so predstavili potrebo po organiziranem zbiranju zgodovinskega gradiva ter zahtevah zakona o hranjenju arhiva in muzealij. Najbolj zanimiva je bila razprava društvenih kronistov o problemih zbiranja zgodovinskega gradiva za pisanje kronike posebno tam, kjer ga je zaradi medvojnih razmer težko dobiti ali pa je bilo uničeno.
Sklenili so, da bodo smernice in sklepe tega posveta posredovali z obvestili vsem planinskim društvom, za vsa mlajša društva pa priporočili takšne posvete po področnih meddruštvenih odborih.

J. G.

Izbor planinskih spisov Janka Mlakarja
Čas je, so sklenili v mariborski založbi Obzorja, ki edina pri nas skrbi za načrtno izdajo planinske literature, da izide tudi primeren izbor planinskih spisov Janka Mlakarja, tega duhovitega, obenem pa globoko čutečega pisca, ki pri nas uživa izjemen sloves. Ob začetku 40. let je svoja dela sam uredil v tri zvezke, ki pa so že antikvarična redkost, za letos pa lahko pričakujemo le en zvezek, z izborom.
Imajo pa v Mariboru tudi še nekaj zaloge in to po - za današnje razmere - zelo nizkih cenah. Odlično delo Matjaža Kmecla »S prijatelji pod macesni« je npr. mogoče dobiti že za 280 din, monografijo »Triglav, gora naših gora« za 450 din, bogato ilustrirano delo Janka Ravnika »Odsevi in obličja« za 700 din, Walterja Bonattija »Moje gore« za 440 din itd.

Čez Pohorje v dobrih treh urah
MARIBOR - Gorska reševalna služba Maribor je pod pokroviteljstvom MS ZSS in ZTKO Maribor priredila 3. pohod »Po pohorski smučini« od Kop do Areha (50 km). 203 udeleženci so se podali na pot, med njimi 11 žensk. Najhitreje je progo pretekel nekdanji reprezentant, član Partizana iz Gorij Cveto Podlogar (letnik 1958), in sicer v 3.20 ure, drugi je bil Ferdo Forstner (letnik 1940, Mežica) 3.27, tretji pa Simon Unuk (letnik 1947, Slovenska Bistrica) 3.55. Med ženskami je zmagala Ljuba Vilar (letnik 1955) 4.29.
Med udeleženci je bilo tudi 31 kandidatov za naziv kaveljca in korenina v akciji RTV Ljubljana Brazde vzdržljivosti. Med najstarejšimi udeleženci akcije sta bila Vlado Jurančič in Ivan Germek, oba letnik 1927, najmlajši udeleženec pa je bil Marko Berčič (letnik 1966).

P.K.

Osmič na Anhovo peč
CELOVEC - Že osmič so Planinsko društvo Celovec, Slovenska športna zveza in domače kulturno društvo Rož pripravili tradicionalni pohod na Arihovo peč. Nekaj sto udeležencev je v globokem snegu po 7 km dolgem pohodu srečno prispelo na cilj, kjer so priredili tudi krajšo komemorativno slovesnost. V dolini pa so se med tem v smučarskem teku pomerili številni tekmovalci in rekreativci s Koroške, Tržaškega in iz Slovenije.

Naše žene v gorah
LJUBLJANA - Planinska zveza Slovenije, komisija za kulturo in proučevanje zgodovine planinstva bo priredila ob dnevu žena spominsko razstavo Naše žene v gorah. Otvoritev razstave bo v soboto, 8. t. m. ob 9. uri v avli Doma tiska, Ljubljana, Titova 35. Ob tej priložnosti bo kratek kulturni spored v veliki dvorani stolpnice in predvajanje sinhroniziranih barvnih diapozitivov. Sodelovali bodo moški pevski zbor, Viktor Košir: Gore v sliki, glasbi in prozi in recitatorji. Vstop prost, vabljeni.

H. Ü.

ALPINISTIČNE NOVICE

Tekmovanje v športnem plezanju »Marjan '86«
Alpinisti, člani AO Mosor iz Splita so se odločili, da svoje prvo tekmovanje v športnem plezanju »Marjan '86« organizirajo v dneh od 4. do 6. aprila letos. Na tekmovanje bodo te dni posebnim razpisom povabili plezalce iz vse Jugoslavije, pa tudi kasneje obetajo veliko publiciteto. Načelno imajo obljubljeno tudi že snemanje za TV pa tudi med novinarji je za tekmovanje nenavadno veliko zanimanje. Računajo na veliko popularizacijo športnega plezanja v Dalmaciji, prav gotovo pa bo prvo tako tekmovanje vplivalo na razvoj tudi v drugih krajih.
Tekmovanje bo tako rekoč za »vse tri smeri bodo namreč s težavami od V do VI+, tri - za bolj izvežbane pa od VIII do IX, poseben izbor pa bo tudi za plezalke. Poudarek bo na premagovanju težav, ne hitrosti, za vsako smer bodo imeli tekmovalci na voljo 15 minut. Uporaba magnezije bo dovoljena le v najtežjih smereh, tekmovalci si bodo morali oskrbeti varovanje sami (vrv, soplezalec...), ob prijavi pa bodo morali nakazati tudi 700 din štartnine.

I. D.

1. ZPR na Pik Komunizma
MOSKVA - 4. februarja letos, oh: 15. uri in 52 minut, so se na najvišji vrh SZ, 7495 m visoki Pik Komunizma prvi pozimi, povzpeli zaslužni mojstri športa Vladimir Baliberdin, Vladimir Šonin in Jurij Razumov. Naslednji dan se je na vrh povzpela še peterica.
Odpravo je vodil Valerij Putrin povzpeli so se po smeri Borodkina, ki je bila zelo ledena, imeli so tri vmesne tabore (5100, 5800 in 6200 m). Profesor Evgenij Tam, ki je vodil prvo odpravo SZ v Himalajo, je uspeh ocenil kot enega največjih doslej in ob tem dejal, da bo poslej v Pamirju živahne je tudi pozimi. Napovedal je tudi drugo sovjetsko odpravo v Himalaje vendarle za zdaj še brez podrobnega cilja.

Plateau d´Argentieres
V južni steni sta avgusta lani Piola in Hopfgartner opravila prvenstvena vzpon z oceno TD-, 250 m.
Novo smer, ki ponuja veliko napor nega plezanja, pa sta speljala tudi Marc Ravanel (17 let) in Etienne Deschamps (19 let). Smer je visoka 330 m in zelo težka (ocena ABO-).

Žlofovec pri Borovnici
Člani AO Vrhnika Janez Rožmanec - Jože Verbič in Bojan Otoničar - Janko Verbič so 11. februarja (kaže, da prvi) preplezali slap Žlofovec, ki so ga ocenili s IV. 80/50-60 st., 65 m. Dostop je po cesti, ki vodi v Pekel ob nadvozu pri Brezovici pa je treba zaviti h kasarni in 300 m pred njim levo (čez potok) na gozdno pot in po njej še eno uro.

Oznake: ALP, AN, PLE, PrV, PV, smuTurno, USP

Komentiraj (1):

Tone Škarja, torek, 19. januar 2016, ob 02:54

Vodja Stane Klemenc, zdravnik Borut Belehar, člani Slavko Svetičič, Peter Podgornik, Matjaž Fištravec (snemalec), Franček Knez, Janez Jeglič, Silvo Karo in Pavle Kozjek.- Ne sme se jih pozabiti!

eXTReMe Tracker