Železar (1953) - Uroš Župančič: ... za tretji zemeljski pol - Mount Everest
Prav v jubilejnem letu slovenskega (60 letnica) in gorenjskega planinstva (50 letnica) so znanstveniki in alpinisti skoraj vseh narodov sveta usmerili velik in poslednji napad na Chomolungmo v Himalaji.
Za to velegorje, ki se vleče od vzhoda prot: zahodu v dolžini preko 2500 km in širini od 200 do 400 km in pokriva ogromno površino preko 700.000 km², iz katerega se poganja proti nebu 20 vrhov, vkovanih v led in večni sneg z višino preko 8000 m, se zanimajo znanstveniki in gorniki vsega sveta že polnih 600 let. Pozneje, ko so znanstveniki svetovnega imena na svojih pohodih ugotovili in izsledili veliko bogastvo tega goratega sveta, so se začeli za Streho sveta ali Tretji zemeljski pol, kot jo tudi imenujejo, zanimati tudi najboljši, podjetni in sposobni alpinisti. Najboljši izmed najboljših že polnih trideset let napadajo nepremagani vrh Chomolungme — Mount Everesta.
Prvi, ki so se zanimali za ta ponosni vrh so bili Angleži. Nemirni osvajalec in zmagovalec ledenih vrhov slavni angleški alpinist Mummery je že leta 1895 ostal brez sledu v masivu Nanga Parbat. Angleški znanstveniki in alpinisti so bili dolga leta prvi in edini, ki so proučevali in naskakovali najvišje vrhove sveta in se borili z brezprimernim junaštvom za dosego tega cilja. Njim so pozneje sledili Nemci, ki so v letu 1934 in 1937 žrtvovali za svojo goro smrti Nanga Parbat svoje najboljše ljudi, znanstvenike in alpiniste svetovnega razreda. Njim so pozneje sledili alpinisti Švice, ki so posebno v zadnjih letih odločno posegli v boj za končno zmago. Vsako leto so prihajale v Himalajo odprave in ekspedicije, ki so bile odlično pripravljene, temeljito opremljene in sestavljene iz najboljših poznavalcev tega svetovnega velegorja. Vsako leto so se vrstila imena najboljših, ki so se vraščali iz Himalaje premagani. Gore in priroda Himalaje je ostala zmagovita, borila se je proti naskakovalcem s silnimi snežnimi meteži, monsumi in viharji, s plazovi in novimi snežnimi padavinami. Drzni in podjetni naskakovalci so se morali boriti z višinami, prepadnimi strminami, z ledenimi seraki in labirinti ogromnih ledenikov. Gora je vsako leto zahtevala velike žrtve.
V kolikor niso bili uspešni pri osvajanju vrhov Himalaje Angleži, Nemci in Švicarji so se hoteli uveljaviti še drugi svetovni narodi, ki nekaj predstavljajo v alpinizmu. Posebno odločno in uspešno so posegli v odločilni bolj francoski alpinisti, ki so predhodno preplezali doma in v Evropi sploh vse najtežje previse, granitne in v led vkovane stene. Leta 1950 so bili francoski alpinisti uspešni z zmago nad prvim osemtisočakom — Anapurno, že naslednje leto so v svoji podjetnosti žrtovali na Nanda Devi dva svoja najboljša alpinista Duplata in Vignesa pri poizkusu preplezati 3 km dolg greben v višini preko 7000 m. Oba sta za vedno ostala ujetnika viharjev na Nanda Devi. Preteklo leto so francoski alpinisti osvojili največjo zmago in lovoriko kolikor jih je bilo kdajkoli doseženih v alpinizmu. Kot prvi so pristopali na južno ameriški Matterhorn — Fitz Roy, ki je najtežji do sedaj premagani vrh na svetu.
Boj za Mount Everest ni več stvar redkih sposobnih posameznikov, danes je ta boj v poslednji fazi. Za zmago se bore najboljši iz vseh narodov sveta. To ni samo boj najsposobnejših alpinistov in znanstvenikov sveta, to je boj človeštva za dosego višin, boj stoletja.
Angleški alpinisti so trenutno že v samem masivu v vznožju Chomolungme. Vodi jih najboljši izvedenec za himalajske ekspedicije polkovnik John Hunt. V kolikor ne bodo uspeli oni, bodo poizkusili alpinisti Švice s svojimi odličnimi vodniki domačini iz rodu Sherpas, s takoimenovanimi Tigri, ki jih bo vodil Tensimg Bothija, ki se je vrnil že dvakrat prav izpod samega vrha, iz višine preko 8600 m. Njim bodo v slučaju neuspeha sledili Nemci, ki so se že odpravili na pot pod strokovnim vodstvom slavnega vodnika (Petra Aschenbrennerja. Njihov cilj je pristopiti na goro smrti, na Nanga Parbat. Vse sile so trenutno v l. 1953 združene v enotnem boju za dosego Tretjega zemeljskega pola — Mount Everesta. Za naskok se resno pripravljajo tudi sovjetski alpinisti, ki imajo veliko prednost, da lahko pristopajo po stari klasični poti s severa t. j. iz Tibeta. Vsi drugi bodo poizkušali svojo srečo po novi južni poti iz Nepala. Le znanstveniki, piloti in alpinisti Indije hočejo na svoj način doseči nepremagani vrh Mount Everesta. Vodi jih dr. Engha Berongi, in za odpravo je pripravljenih v mestu Darhangu osem ogromnih ameriških helikopterjev. Indijci namreč hočejo izvršiti zračno invazijo na nepremagani vrh in tako prehiteti vse ostale nevarne tekmece.
Upajmo, da bo to leto odločilno in zmagovito za drzne naskakovalce, ki so v desetletjih že toliko žrtvovali za ta težko dosegljivi veliki in visoki cilj, da bo dosežen vrh Mount Everesta - Chomolungme, ki je po najnovejših meritvah visok 8.882 m. S tem pa ne bo dosežen najvišji vrh sveta! Prvopristopniki na Mont Everest bodo opazili na severnih obzorjih, tam kjer meji Himalaja na Mongolijo nova velegorja — Hunlun z vrhom Mahenpo, ki prepada nebo in oblake v višini 10.000 m! To so novi cilji in nove naloge za alpiniste in znanstvenike, ki hočejo odkriti in premagati vse skrivnosti sveta.
Ž.U.
Med tiskom tega članka je bila objavljena vest, da je angleški ekspediciji dne 29. maja 1953 po treh neuspelih poizkusih, četrtič le uspelo doseči vrh Mount Everesta. Prva človeka, ki sta stopila na najvišji vrh na svetu sta bila 34-letni čebelar iz Nove Zelandije Edmund Hillary in 39-letni vodnik iz Nepala Tensing, Mount Everest je premagan!
Železar, št. 5, maj 1953