Večer, Gore: Med spodnjim tokom Bače in Idrijce pred njunim sotočjem najdemo ...
Po razbrazdanem robu Šentviške planote
Med spodnjim tokom Bače in Idrijce pred njunim sotočjem najdemo povzdignjen svet, prepreden z vasicami, ki s svojimi gostoljubnimi in prijaznimi ljudmi naredijo izlet še lepši, kot ga ponuja sama krajina s pogledi na pobeljene vršace bohinjske verige v ozadju
Če želimo obhoditi pretežni del te prostrane planote, se bomo morali tja zapeljati najmanj trikrat, saj ne kaže, da bi hiteli od ranega jutra pa do poznega večera, še sploh pa če kanimo začeti pohajkovanje spodaj ob Idrijci. Nekateri se lotijo pohoda namreč spodaj nekako na pol poti od Reke in odcepa ceste na Šebrelje spodaj v Stopniku, kjer vodi kolovoz ali slabša cesta desno mimo Tilnika v vasico Daber na šentviški planoti. Domačinom se boste kar malo prikupili, če boste dejali, da ste prišli gor mimo Tiunika. Mi smo se tokrat odločili, predvsem zaradi vremena in goste megle, ki je potapljala doline Poljanske Sore in Idrijce do 600 metrov visoko, za vožnjo z avtomobilom ob Idrijci prav do vasi Slap ob Idrijci, potem pa po kar lepi asfaltirani cesti v desno in v velikem upanju, da bomo kmalu zapeljali iz megle. In res, ko se je cesta zgoraj zravnala in je bila pred nami le še prijazna vožnja okoli vrtač in globeli, smo se srečali z jasnino in modrino neba ter s slano pobeljenimi pašniki, prepolnimi zvončkov in pomladnega žafrana. Ustavili smo se sredi vasice Prapetno Brdo, ter odšli kar po cesti naprej proti Šentviški Gori in Dabru. Poti in ceste so lepo označene s smerokazi, tako da človeku ni treba trkati po vratih in spraševati domačinov.
Na karti Škofjeloškega in cerkljanskega hribovja 1:50.000 ne boste našli cele planote, pa smo uporabili tudi nekaj stani iz Atlasa Slovenije, največ pa orientacije in sklepanja v naravi. Do Šentviške Gore, ki ni največje naselje na planoti, se cesta vije deloma skozi bukov gozd okoli globač in vrtač, saj je dežela kraškega značaja in speljana le polagoma navzgor. Bliže ko smo Šentviški Gori, prav lepi in novi vasici, več je pašnikov in travnikov in manj gozda ter tako tudi naprej do Dabra, ki je zadnja vas na tem jugovzhodnem delu planote. Zgoraj opazimo puščico in napis Razgled ter se odpravimo gor, saj piše, da je hoje za le 10 minut. Kolovoz se vije v desno preko strmine pašnika proti grapi potoka Dabrčka. Gremo gor do skale na levi strani kolovoza, na kateri je močno obledela markacija, edina, ki sem jo videl tega dne. Pot se sicer nadaljuje v tej smeri, a je notri v grabnu kar precej nevarna in jo odsvetujem, čeravno nam omogoči imeniten dostop do vasice Police, od koder lahko nadaljujemo proti vasi Bukovo in Kojci ali pa po slabi cesti v levo na Bukovski Vrh. Skratka, pri skali se nam odpre prelep pogled na bližnjo mizasto goro Kojco izza katere pogleduje pobeljen Porezen, medtem ko se nam je dolina od čevljev navzdol kopala v morju megle. Če tokrat ne bi tako hiteli, bi sonce meglo že posušilo, tako pa se je to zgodilo šele dve uri kasneje. Ko se naužijemo razgleda na žalost nam megla skriva pogled preko doline Idrijce na Šebrelje s cerkvico sv. Ivana in pečinami Divjih bab pod njo se odpravimo nazaj v Daber, kjer najdemo puščico za smer Zakraj in po tisti slabi cesti in deloma kolovozu nadaljujemo krožno proti izhodišču v Prapetnem Brdu. Vračamo se po južnem robu planote, ki se strmo spušča v dolino Idrijce. Strmina je porasla z bukovjem in prepredena z grapami, planota je travnata. To je mirna krajina, kjer se sliši le piš vetra, ki kmalu razžene megle in potem se onkraj Idrijce prikaže grapa Gorenje Trebuše s strmo ovinkasto cesto, ki preko prelaza Drnulka vodi v Čepovansko dolino. Ko ni nadležne megle, upočasnimo korak. Pot vodi tudi mimo lovske preže na levi, potem pa kmalu pridemo do grape, kjer iz spodnjega kamnoloma vodi navzgor kar lepa cesta, navzdol v dolino pa le slab kolovoz do Lipnika globoko spodaj v dolini Idrijce. Mi gremo lepo desno navzgor, kjer se nam kmalu odpre prelep pogled na dolinico, ki se nekako širi proti severu. Ob cesti, ki vodi po sredini dolinice opazimo hiše vasi Zakraj, za katero se bolj na desni skriva vas Šentviška Gora. Od zgoraj se nam odpre tudi lep pogled na pobeljene bohinjske gore v ozadju. Tu imamo dve možnosti: za prvo njivico na levi se pravokotno odcepi kolovoz, ki skozi borno gmajno, polno kraških vrtač, vodi do vasice Polje, lahko pa gremo naprej po cesti skozi lepi vasici Zakraj in Šentviško Goro, ter se sredi slednje spustimo levo ter po kolovozu nadaljujemo po stari italijanski cesti, ojačani s kamni to škarpo tudi skozi manjšo gmajnico rahlo navzdol potem pa po travniku navzgor do vasice Polje ter nad njo zlagoma v klanec in v levo ponovno na rob planote. Od tod do Prapetnega Brda je potem le še slabe četrt ure hoje.
Jože Praprotnik