Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 20.08.1979

  20.08.1979


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G. Š.

ponedeljek, 20. avgust 1979, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1191

Delo, Šport: ... Deset vzponov naše odprave v Pamirju

Izredna bilanca v gorah sovjetskega Tadžikistana - Pet prvenstvenih vzponov na vrhove nad 5700 m - Plezali so v alpskem slogu
LJUBLJANA Te dni se je iz sovjetskega Tadžikistana vrnila v domovino
14 - članska alpinistična odprava, ki jo je priredila komisija za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije. Odprava je odpotovala iz domovine 12. julija, delovala pa je v območju Jazgulemskega hrbta v centralnem Pamirju.
Ekipo so sestavljali: Igor Herzog, Rok Kovač, Marija Sabolek (Akademski AO), Peter Poljanec, Leo Svetličič, Emil Tratnik (AO Idrija), brata Franci in Janko Arh (AO Bohinj), Filip Bence, Slavko Frantar (AO Tržič), Franci Šter (AO Kranj), Branimir Maltarič, Mujo Mulaosmanovič (AO Sarajevo), vodil pa jo je Jure Ulčar (AO Ljubljana - Matica).

»LEDENI SLAP« - Med Pikom 26 Bakinskih komisarjev in Pikom Revolucije.

Po številnih zapletih je dvanajst članov odprave, razdeljenih v dve skupini, naposled le srečno prispelo v bazno taborišče na moreni ledenika Jazgulem - Dara (prva skupina 17., druga 18. VII.). Mulaosmanoviča in Maltariča pa je helikopter odpeljal v tabor Fortmanbek, kajti želela sta se povzpeti na pik Evgenije Korženevske (7105 m), ki leži v rajonu tega taborišča.
Za aklimatizacijo so Bence, Frantar, Sabolekova in Ulčar preplezali novo, popolnoma ledeno smer v severni steni 5988 m visokega Ljap - Nazara (1400 m, 40°- 50/60°, 13 ur, zaradi nevihte dva bivaka). Poimenovali so jo po Dragu Bregarju, alpinistu, ki se je smrtno ponesrečil na Hidden Peaku leta 1977.
Druga skupina (Poljanec, Svetličič, Šter, Tratnik) je prav tako za aklimatizacijo ponovila južni greben pika Šipka (6254 m). Poljanec, Svetličič in Tratnik so tudi dosegli vrh.
Tretja skupina se je lotila še neosvojenega, 5741 m visokega vrha čudovitih andskih oblik. Uspeli so vsi, in 23. julija so na njem stali brata Arh in Kovač.
Naslednjega dne je skupina »Triglav« kot se je v radijskem jeziku (vse: naveze so nosile s seboj sprejemno - oddajne postaje) imenovala naveza Bence - Frantar - Sabolek, preplezala novo 1200 metersko ledeno smer v južni steni »kote 6002« (40°- 50/60°, 70°) in hkrati kot prva naveza stopili na ta vrh.
Naslednji uspeh je bila nova, 800 m dolga ledna smer v južni steni 6354 m visokega pika Pariške komune (50°/60°), ki ga je dosegla naveza brata Arh - Kovač - Poljanec - Tratnik.
Sledil je pravi šok za sovjetske trenerje v taboru. Naveza Bence - Frantar - Herzog - Sabolek - Šter je s petimi bivaki (od 30. jul. do 4. avg.) v prvenstvenem vzponu preplezala velikanski, 2200 m visoki viseči ledenik med Pikom 26 bakinskih komisarjev (6834 m) in Pikom Revolucije, imenovanim tudi Ledeni slap (40°- 50/70°, 80°), se povzpela na severni in južni vrh Pika Revolucije (6974 m, 6950 m), sestopila na preval 5600 m (ocena 4 b) ter naprej po izredno nevarnem terenu polnem serakov v bazo.
Vrsto težkih vzponov so sklenili brata Arh, Kovač, Poljanec, Svetličič, Tratnik in Ulčar s štiridnevno turo: baza - Smer staroselcev v južni steni Pika Revolucije (ocena 5b, druga ponovitev) - južni greben Revolucije - južni vrh - sestop v bazo. Čas štirih dni, ki so ga porabili za vzpon in sestop, je od vseh dosedaj doseženih časov najkrajši.
9. avgusta so bili vsi člani odprave zopet zbrani v Ačik - tašu, izhodiščnem taboru v vznožju Zaalajskega hrbta. Veselje nad uspelo ekspedicijo je bilo še večje, ko so izvedeli, da sta tudi Sarajevčana dosegla vrh 7105 visokega Pika Korženevske.
Skupno deset vzponov na vrhove med 4500 in z 7100 m, od tega pet prvenstvenih na vrhove nad 5700 m je bilanca, ki kaže na izjemno psihično in fizično pripravljenost članov odprave. Pri tem nikakor ne gre zanemarjati dejstva, da so bili vsi vzponi opravljeni v alpskem slogu, to je brez fiksnih vrvi in višinskih taborov, kar pomeni pomemben kvalitetni premik naprej v našem alpinizmu.

J.U.

Američana v Šitah
Smer JLA prosto ponovljena - V Dolžanovi soteski ocene VII in mestoma celo VII+ - Sicer pa med obiskom nagaja slabo vreme
TRŽIČ - Čeprav Ajax Greene in Earl Wiggins, ameriška plezalca, ki sta k nam pripotovala v zameno za obisk naše naveze lani v gorah ZDA, nimata sreče, sta v navezi s Tržičanom Iztokom Tomazinom vendarle že na začetku uspela »pomakniti« mejo prosto preplezljivega prek ocene VII.
Za začetek sta v Dolžanovi soteski Wiggins in Tomazin ponovila 70 m visoko Centralno smer in jo ocenila s 5.10, kar bi po lestvici UIAA ustrezalo težavnosti VII. Torej prva smer (čeprav v plezalnem vrtcu) s tako visoko oceno pri nas.
Potem so odšli v Tamar in 7. t. m. se je vsem trem posrečil odličen vzpon. V vsega devetih urah so opravili prvo prosto ponovitev znane tehnične smeri v Šitah, ki je znana pod kratico JLA. Smer, ki je bila doslej ocenjena s VI, A2/V, A1, prva pa sta jo zmogla Mitja Košir in Boris Krivic 13. septembra 1966, so ocenili s VI (večina od 9 raztežajev), najtežje pa s VI+. Na ta način je ta smer postala ena najtežjih, če ne sploh najtežja pri nas.
Nadaljevanje vzponov v Tamarju jim je preprečilo slabo vreme in vrnili so se v Tržič, kjer so se spet preskusili v Dolžanovi soteski. 11. t. m. so prosto ponovili Levo smer. Visoka je sicer le 40 m, toda eno mesto so ocenili s 5.11 ali VII+. Tisti, ki se bodo želeli sami prepričati, kaj pomenijo take težave se bodo izgleda morali potruditi kar v tržiški plezalni vrtec, saj je Amerika, koder so preplezali še težja mesta, le predaleč.

FRANCI SAVENC

Vodnik po Saksonski Švici
Karl Deveritz, tudi našim alpinistom znani nekdanji trener nacionalne alpinistične ekipe NDR, je pripravil plezalni vodnik za Saksonsko Švico. V knjigi »Plezanje v saksonskih skalah« je nadrobno obdelana zgodovina vzponov vsega območja, obdelana so »pravila« plezanja in tudi opisi najnovejših ter najtežjih plezalnih smeri. Tekst je ilustriran z odličnimi fotografijami (Berndt Arnold) iz znanih smeri kot so »Smer superlativov« v Groser Welturmu ali »Sončna ura« v Toufles Turmu. Karl Deveritz, ki je bil tudi sam nekoč odličen plezalec, potem pa je vzhodnonemške alpiniste proslavil z načrtnimi vzponi po vsej Evropi, je pred leti sodeloval kot soavtor tudi pri knjigi »Od Hudičeve igle do Strehe sveta.«

F.S.

Hindukuš zaprt za alpiniste
Kot je sporočil pakistanski olimpijski komite letos ne bodo izdajali dovoljenj za alpinistične odprave v njihov del Hindukuša. V prihodnje pa bo potrebno odprave prijaviti najmanj leto prej. Če upoštevamo to in dejstvo, da je meja med Iranom in Pakistanom za sedaj zaprta, si odprave v Hindukuš za nekaj časa res težko predstavljamo.

Sklepno srečanje
Včeraj se je v Vratih pričel republiški začetniški tečaj v organizaciji komisije za alpinizem PZS. Za čuda se je zanj prijavilo manj začetnikov kot inštruktorjev. Vzrok temu pa najbrž ni v tem, da akcija zaradi vse številnejših alpinističnih šol ni potrebna temveč ga je prej iskati v informiranosti (ali nezainteresiranosti vodstev) članov tistih PD, ki še nimajo svojih alpinističnih kolektivov.
Tehnični vodja tečaja je Vinko Mlinar, organizacijski Slavko Šikonja, pomagala pa bosta tudi Marjan Keršič in Tone Sazonov. Kot zanimivost (in koristno novost) pa velja omeniti, da bo v Vratih ob koncu tečaja (25. t. m.) srečanje alpinistov, na katerega so vabljeni vsi. V neformalnih pogovorih se bo mogoče marsikaj dogovoriti, prisotna pa bosta tudi gosta iz ZDA.

Everest je »zaseden« do 1985
Nepalsko ministrstvo za turizem je sporočilo, da je najvišji vrh sveta Mount Everest »zaseden« vse do jeseni 1985. Vsako leto namreč odobre poskus vzpona na vrh le dvema odpravama, eni spomladi in eni jeseni, po monsunu. Nič pa ni znano, ali bo katera od prijavljenih odprav poskušala preplezati kako novo smer, za katere je vse manj možnosti. Kako pa je s ponavljanjem »jugoslovanskega« Zahodnega grebena pa bomo morda izvedeli že prihodnje leto, saj si ga je zadala v načrt italijansko - nepalska odprava (ko še ni bil preplezan!).

Tamovci v Dolomitih
V petek 3. t. m. sta Franci Topolovec in Samo Žnidaršič kljub dežju v petih urah ponovila Rumeni raz v Mali Cini. Še slabše je bilo z vremenom naslednji dan, ko sta v navezi z Jožefom Tucišem (vsi AO TAM) plezala Preusssovo poč. Za konec pa so v nedeljo ponovili še smer Molin - Lancellotte (IV, A1) v Punta Fridi, za katero niso mogli izvedeti, da bi jo že plezali Jugoslovani. Na poti domov so potem v Vratih preplezali še Skalaško smer.

Številni vzponi članov AO Impol
O ponovitvi klasične smeri v S steni Aig de Triolet, ki sta jo 23. julija opravila Korent in Tič smo že poročali. Pred tem (16. julija) sta Korent in Tratenšek ponovila še Gervasuttijev ozebnik, Korent s Skokom (AAO) pa je 18. julija preplezal Švicarsko smer v Les Courtes.
Bračko in Tič sta 19. julija še enkrat ponovila Gervasuttijev ozebnik, 22. julija pa je Tratenšek z Janezom in Luko Valantom (oba AO Matica) preplezal snežno vesino, v S steni Aig de Bionnassay. Korent je z Andrejo Žagar (AO Matica, vsi drugi AO Impol, Slovenska Bistrica) ponovil tudi smer v J steni Aig d'Argentiere.

Francozi na drugi najvišji vrh
Francoska alpinistična odprava v Karakorum, ki pod vodstvom Bernarda Meletta skuša preplezati prvenstveno smer po južnem rebru K2 (Čogori, 8611 m) je pred dnevi postavila tretji tabor na višini 7000 m. Iz njega imajo namen doseči viseči ledenik v višini okoli 7500 m, potem pa bodo šele skušali plezati naravnost na vrh. Zamišljena smer je izredno težavna.

Športno plezanje v NDR
Tekmovalno plezanje (skalolazenje), kot kaže počasi le pridobiva na veljavi. Iz ZSSR se je zadnja leta razširilo v Bolgarijo, ČSSR, na Madžarsko in tudi Poljsko, tekmovanja so imeli tudi že v nekaterih alpskih deželah (Francija, Avstrija) množično pa je to gibanje tudi na Japonskem. 13. in 14. oktobra bodo imeli prvo tako tekmovanje tudi v NDR in sicer v peščenih stolpih Saške Švice, domovini ekstremnih plezalcev. Pravico udeležbe imajo plezalci starejši od 16 let, ki imajo vsaj II. kategorijo.

Menina vabi
Planinsko društvo Gornji grad prireja skupaj s pašniško skupnostjo prihodnjo nedeljo proslavo ob 30 - letnici organiziranega planinstva v Gornjem gradu in 70 - letnici pašniške skupnosti. Proslava bo pri planinskem domu na Menini planini, ki so ga obnovili s pomočjo prispevkov in prostovoljnega dela.

Skupinski smuk s Pik Lenina
Pet sovjetskih alpinistov je pred dnevi napravilo svojevrsten podvig. V uri in dvajsetih minutah so se na smučeh spustili s Pik Lenina (7134) mm) v dolino do višine 4200m. Spust je bil sicer opravljen že večkrat, celo z višjih vrhov, toda nikdar s tako številno skupino. Načrt jim je skoraj preprečilo slabo vreme z vetrom in nizko temperaturo. Rešitev je bila v markirnih zastavicah, ki so jih v sneg zabodli med vzponom.

Čehoslovaki v Karakorumu in Himalaji
Med številnimi češkoslovaškimi odpravami, ki so še na poti, sta posebno zanimivi dve. Praški alpinisti so na ledeniku Hispar v Karakorumu, od koder nameravajo na Trivor (7720 m), ki ga je prva osvojila britansko - ameriška odprava leta 1960.
Desetčlanska odprava iz Špindlerovega Mlina (Vzhodna Češka) pa bo po monsunu skušala priti na Manaslu (8156 m). Vodja je V. Krupička, njegov namestnik pa znani Himalajec J. Červinka.

Zdrs s hudimi posledicami
Ena do najtežjih gorniških nesreč v francoskih Alpah se je zgodila letos 18. julija v skupini Mont Blanca. Dvojica alpinistov, ki se je vzpenjala po razmeroma lahki smeri v Tour Blanche je zdrsnila in potegnila za seboj tri skupine alpinistov, ki so napredovali malo nižje. Vse štiri naveze so zgrmele po snežni visini v ledeno razpoko. Rezultat je bil tragičen. Umrlo je osem alpinistov: štirje Angleži, trije Nemci in en Francoz, štirje drugi pa so bili ranjeni.

Nesreča reševalcev v Tatrah
Med akcijo se je zrušil helikopter - Nesreča je terjala sedem življenj

STARI SMOKOVEC - Druga letošnja helikopterska nesreča v Tatrah je prizadela češkoslovaške alpiniste. Veliki helikopter Mi-8 slovaške gorske reševalne službe je poletel iz Starega Smokovca na pomoč ponesrečenim na Krivanu. Ko pa je letel mimo vrha Štrbski štit (2385 m) se je zadel v skale na samem vrhu in zgrmel okoli 300 m globoko v Mlinicko dolino in se vnel. Dva pilota in štirje reševalci so bili takoj mrtvi, trije drugi člani slovaške Gorske službe pa težko ranjeni.
Tri dni potem, ko so pokopali tovariše, je v bolnišnici umrl še sedmi, 35-letni Milan Krišak, eden najbolj znanih češkoslovaških alpinistov. Pred kratkim se je vrnil iz Himalaje, kjer je skupaj s tovariši naskakoval Jannu (7710 m). Poprej se je povzpel na Pik Komunizem (7495 m) in Pik Lenin (7135 m), bil je na dveh himalajskih odpravah na Nanga Parbat, sodeloval pa je tudi na naslednjih dveh, ki sta imeli za cilj Makalu (8475 m), ki ga je 24. maja 1976 tudi dosegel. In še bi lahko naštevali, saj je bil kot profesionalni gorski reševalec tako rekoč stalno v gorah.

Bolgari načrtujejo Himalajo
Po nesreči na Nošaku so v Bolgariji omejili odhode v tuje gore

SOFIJA - Bolgarska turistična zveza je prejela telegram, da se je peterica njihovih alpinistov povzpela na 7105 m visoki Pik Korženevske. Dva dni kasneje je vzpon ponovilo še 11 članov njihove velike odprave, ki jo vodi zaslužni mojster športa Hristo Prodanov. V načrtu so imeli sicer Pik Revolucije, toda niso dobili dovoljenja.
Druga ekipa, v kateri so sami mladi obetavni alpinisti, pa je pod vodstvom Trifona Džambazova odšla na trening v skupino Bezengi (Kavkaz). Njihova naloga ni privajanje na višino, kar je osnovni cilj prve skupine, temveč izpopolnjevanje ledne plezalne tehnike.
Iz obeh odprav bodo že prihodnjo pomlad formirali posebno skupino alpinistov, ki bo tvorila jedro bolgarske odprave na 8501 m visoki Lhotse.

F.S.

Poljaki vseeno na Dhaulagiri
Po požaru, ki je uničil ves tovor odprave, so zaprosili za pomoč
VARŠAVA - Kot smo že poročali, je vseh sedem ton tovora, ki ga je iz Gdanska v Indijo pripeljala poljska ladja Traugut, zgorelo, na čuden način je ostal nepoškodovan le pisalni stroj. Toda alpinisti, ki so jeseni namenjeni na Dhaulagiri (8172 m), niso obupali.
Namestnik vodje odprave Marian Pavlak je povedal, da so zaprosili za pomoč vse alpinistične klube v državi, pomaga pa jim tudi industrija. Med podrobnostmi, ki jih je navedel, je največ pozornosti vzbudila novica da jim bodo višinske čevlje zagotovili v Krosnu, koder jih izdelujejo tudi za njihovo letošnjo zimsko odpravo na Everest. (Torej še vedno močno upajo, da bodo tudi v Himalaji prvi, ki bodo izkoristili zimsko sezono, tako kot so jo v Hindukušu z vzponom na Nošak).
Ker tovorov sedaj ne bodo mogli prepeljati v Indijo znova z ladjo, se bodo morali poslužiti letalskega prevoza. In da bi tovore kar najbolj zmanjšali, bodo vzeli s seboj praktično le liofizirano hrano. Oboje pa bo seveda občutno podražilo že tako drago odpravo, ki ji je požar napravil za dva milijona zlotov škode.

F.S.

Oznake: ALP, AN, HIM, PrV, VTG
eXTReMe Tracker