Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 10.02.1986

Delo, Šport: ... Popoln uspeh trojice naših alpinistov v Patagoniji

Bogdan Biščak, Rado Fabjan (AO Postojna) in Matevž Lenarčič (AO Trbovlje) so imeli na Fitz Royu pravo kalvarijo - Tudi Cerro Torre
LJUBLJANA - Odprava, ki sta jo organizirala alpinistična odseka Postojna in Trbovlje, je bila s težkima vzponoma Fitz Roy in Cerro Torre nadvse uspešna. Na pot je odšla konec novembra lani. Najprej z vlakom v Madrid, potem pa z letalom v Buenos Aires. Bazni tabor pod Fitz Royem so dosegli 5. decembra. In ker je tu treba izkoristiti vsak trenutek, so takoj začeli z delom.
V načrtu so imeli novo smer na Fitz Roy. Opremo je bilo najprej treba prenesti na francosko sedlo na višini 2700, m, medtem ko je bila baza le 800 in visoko. Dvakrat so zaradi slabega vremena dosegli le Passo Superior, sedlo, ki je prehod na ledenik pod vzhodno steno. Francosko sedlo so dosegli v tretje in si pod previsnim bolvanom uredili bivak, saj je bilo jasno, da bo treba tu preživeti več dni. A kot se je izkazalo pozneje, bi jim mnogo bolje služila luknja, izkopana v sneg. Naslednji dan so v steni napeli prvih 150 metrov fiksne vrvi. Težave so bile VI. stopnje, glavni problem pa so jim delale zaledenele poči. Takšna je skoraj vsa stena, saj jo sonce na dan obsije le za kakšne 3 ure, seveda če je lepo vreme. Po drugi strani pa je celotno področje okoli francoskega sedla izredno izpostavljeno vetru, tako da v steni vedno po malem piha. Po spustu v vznožje stene so morali spet po fiksne vrvi prav v bazo in zaradi neopremljenosti bivaka pod steno so izgubljali tiste lepe dni, ki pa so v Patagoniji tako redki.
Ko so bile vrvi pod steno, so spet začeli s plezanjem in dosegli rampo, ki pomeni prehod v zgornji del stene. Napeli so 500 m vrvi in še 100 m jih je ločilo od roba, kjer se težave nehajo. Vendar jim jo je slabo vreme spet zagodlo. Spustili so se v bivak pod steno, kjer jih je začel zasipati sneg in v divjem vetru so se spustili vse do baze. V tem času ko so bili v steni, so jim v dolini ukradli šotor in vso hrano, ki so jo namenili vzponu na Cerro Torre. Prav s hrano so potem imeli nenehne težave, zato je moral biti naslednji poskus na Fitz Royu uspešen. Začeli so 21. decembra. Vreme je bilo odlično in od tam kjer so se končale fiksne vrvi, so imeli še 3 zelo težke raztežaje do mesta, kjer so se razvezali in že v slabem vremenu nadaljevali proti vrhu. Ob 17. uri so kot prvi Jugoslovani osvojili vrh Fitz Roya.
Takoj so sestopili, raztežaj nad fiksnimi vrvmi pa se je začela kalvarija, ki so jo končali po 43 urah plezanja in spuščanja, brez hrane in pijače. »Razdivjal se je vihar, za katerega ne bi verjeli, da je možen, če bi ga ne doživeli«. Veter je pihal ob steni navzgor, na trenutke ni bilo jasno ali se spuščajo ali dvigajo. Spodaj na francoskem sedlu jih je veter metal po tleh in kasneje so si priznali, da niso več zares verjeli, da se bodo izvlekli. Opolnoči so dosegli Italijansko škrbino, tam za 4 ure bivakirali in se potem spustili še v bazo. Prvenstveno smer so imenovali po Borisu Simončiču, visoka je 700 m in še 400 m po Francoski smeri. Ocena je VI, A2, speljali pa so jo med Kalifornijsko in Angleško smerjo. Za ves vzpon so porabili 18 dni, pri tem so le dva dni počivali. In če ne bi izkoristili tistega lepega dne, bi bil Fitz Roy zanje izgubljen.
A zgodba s tem še ni končana. Tu je še Cerro Torre. Zadnje dni decembra so nosili opremo v bazo pod tem vrhom. 30. decembra so bili že na sedlu pod Maestrijevo smerjo. Kot pa se je izkazalo naslednji dan, so dosti premalo počivali. V rahlem sneženju in mrazu so splezali tri četrtine Maestrija, potem pa so se vrnili. Sneženje se je okrepilo, pa tudi preutrujeni in prepočasni so bili. Spust po tej smeri pa ni tako preprost. Veliko je prečnic v svedrovcih. Naslednjih 13 dni je bil Cerro Torre zavit v sneg, pa tudi dež je padel. Biščak, Fabjan in Lenarčič so 15. januarja spet vstopili v smer in po 18 urah ob 22. uri stali na vrhu Cerro Torreja. Med plezanjem so prehiteli tudi štiri Francoze, od katerih sta le dva prišla do vršne stene. Vendar kljub temu, da so jima naši trije opremili najtežji raztežaj z oceno A3, vrha nista dosegla. Naša trojica je na vrhu bivakirala in naslednjega dne so se spustili nazaj. Srečali so šest članov slovenske odprave, ki je medtem zaključevala novo smer čez vzhodno steno, ki je sedaj najtežja na tem koncu sveta. A to je že posebno poglavje. Biščak, Fabjan in Lenarčič, pa tudi Francoza, so se spustili s pomočjo fiksnih vrvi kar čez vzhodno steno. V zadnjem raztežaju spusta si je eden od Francozov zlomil nogo in z združenimi močmi so ga prinesli do luknje v snegu, ki je služila kot izhodišče naši odpravi v vzhodni steni.
To je bila 1. jugoslovanska ponovitev Maestrijeve smeri, sicer pa 7. ponovitev na sploh. Fantje so povedali,, da je v njej veliko tehničnega plezanja, posebno pa je veliko svedrovcev. Medtem pa prosto plezanje ni tako »težko«. Za spust pa je ta smer dosti bolj komplicirana.
Nesporno je ta tričlanska odprava dosegla velik uspeh. Kot prvi Jugoslovani so stali tako na Fitz Royu kot na Cerro Torreju. Uspelo jim je, čeprav so bili le trije in prav vse so morali opraviti sami. Tudi celotna organizacija je njihovo delo. Osvojitev obeh vrhov v eni sezoni je sila redka.

T.Č.

ALPINISTIČNE NOVICE

Popravek
V zadnjih alpinističnih novicah je bilo pomotoma objavljeno, da sta 1. ponovitev Spomina v Anič kuku opravila Igor Jamnikar in Miha Peternel. To sta bila Igor Jamnikar in Miha Praprotnik (oba AO Matica).

Zimski vzpon v Dolomitih
Zoran Gabrovič in Miro Podlipec (oba AO Matica) sta 16. januarja plezala v skupini Sella. V prvem stolpu sta preplezala Schoberjevo smer. Podlipec je opravil tudi prosto ponovitev (ocena VII-). To je bila 1. jugoslovanska zimska ponovitev.

Smučala nad dolino Kokre
27. januarja sta Dejan Ogrinec (AO Črnuče) in Andrej Zorčič (AO Slovenija šport) presmučala izrazito grapo v severni steni Srednjega vrha nad dolino Kokre. Žleb strahov, kot sta ga imenovala, je visok 500 m, ocenila pa sta ga S 4-5+, IV+. Nekaj težav jima je povzročalo pomanjkanje snega, sicer pa so bile razmere dobre. Po vsej verjetnosti je spust prvenstven.

Nekaj ekstremnih spustov AO Gorje
Poleg pristopov na vrhove, turnih smukov s Kanjavca, Krna in Malega Draškega vrha so člani AO Gorje v zadnjem času opravili še nekaj ekstremnih smučarskih spustov. France Ferjan in Cveto Podlogar sta tako presmučala SV steno Viševnik (S 5, 250 m). Severovzhodni greben Debele peči sta presmučala Cveto in Dušan Podlogar (S 4,300 m). Zadnjo nedeljo v januarju pa so Franci Ferjan, Dušan Podlogar in Rok Štravs (AO Jesenice) in Martin Šolar (AO Bohinj) opravili zanimivo turo: v vzhodni steni Ablance so splezali Gamsovo grapo (40 do 50 stopinj), nadaljevali pa SV grapi v Tošcu (45 do 55 stopinj) ter smučali z vrha Tošca po izpostavljenih in težavnih prehodih na Velo polje.

Slap nad votlino
Znani slap nad Tamarjem je 5. t. m. preplezal Miha Peternel (AO Matica). Je pa v Tamarju precej snega. Do vstopa je gazil do kolen.

Sodelovanje Obalnega AO z AO SPD Trst
Med Obalnim AO in AO SPD Trst se je razvilo tesno sodelovanje. Med drugim so 25. in 26. januarja opravili pristope na Viševnik ter Mah in Veliki Draški vrh, nekateri so se s teh vrhov spustili s smučmi. Že v kratkem načrtujejo ponovno skupno zimsko turo, tokrat v Karnijske Alpe.

Za AO Ravne lansko leto uspešno
Alpinisti iz Raven in Prevalj so se zadnjega januarja zbrali na občnem zboru. V letu 1985 so imeli 22 aktivnih članov, opravljenih pa je bilo okoli 550 vzponov. Med njimi je bilo 70 vzponov z oceno IV, vzponov V. stopnje je bilo 145, 120 pa jih je imelo oceno VI. Takšnih z oceno VII so opravili 40, 9 vzponov pa ima oceno VIII. V svojih vrstah imajo enega kategoriziranega alpinista z republiškim razredom (Stanko Mihev) in dva perspektivna (Andrej Gradišnik in Brane Vezovnik). Kvalitetne tabore so organizirali v Francijo, Italijo in Grčijo, doma pa v Paklenico in na Biokovo. Kot vsako leto imajo tudi letos finančne probleme, ki jih skušajo reševati z delovnimi akcijami. Letos naj bi prav tako odšli v Grčijo, Paklenico in Biokovo, načrtujejo pa tudi odhod treh članov v Bolivijo.

Zimski začetniški tečaj
Komisija za alpinizem pri PZS prireja zimski začetniški alpinistični tečaj, ki bo od 16. do 22. marca v Domu na Komni. Cena tečaja znaša 20.000 din, od tega prispeva KA 7000 din, drugo pa tečajnik ali matični AO. Prijavo, ki mora vsebovati osebne podatke in potrdilo o plačilu, je treba poslati na PZS do 25. februarja.
Glavni poudarek tečaja bo na gibanju v zimskih razmerah, pristopih na vrhove, lažjih plezalnih vzponih in turnem smučanju. Tečajniki morajo obvladati smučanje in imeti poleg osebne še popolno zimsko tehnično opremo (smuči, cepin, dereze, čelado, plezalni pas, nekaj klinov, 3 vponke, kladivo, 2 pomožni vrvici, plezalno vrv, spalno vrečo, busolo, plinski gorilnik in po možnosti kože za smuči (pse). Razpis velja tudi za alpinistične inštruktorje in tehničnega vodjo tečaja, ki naj bo gorski vodnik.

Po poteh I. štajerskega bataljona
Planinsko društvo Zagorje vabi na rekreativni spominski pohod po poteh I. štajerskega bataljona 15. t. m. Smer pohoda: Brezovica-Zasavska gora - Pleše - Marek - Kisovec - Zagorje. Odhod ob 6.15 z glavne avtobusne postaje Zagorje z rednim avtobusom Tirna. Pohod je primeren za vse starosti, obutev in obleka naj bo zimska.

  10.02.1986


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I. K.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti