Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 27.01.1986

  27.01.1986


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I. K.

ponedeljek, 27. januar 1986, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1309

Delo, Šport: ... Našim uspelo premagati Cerro Torre prek vzhodne stene

Prvič preplezana ena izmed najzahtevnejših sten na svetu — Vzpon tudi po Maestrijevi smeri - Na vrhu kar devet naših alpinistov

LJUBLJANA - Stane Klemenc, vodja devetčlanske slovenske odprave v Patagonijo, je sporočil, da so prvenstveni vzpon prek vzhodne stene Cerro Torreja uspešno dokončali 16. januarja.
Bazni tabor so postavili v Laguna Torre 11. decembra lani in z vzponom začeli čez dva dni. Pod steno so si v sneg in led izkopali luknjo (1770 m), od koder so potem naskakovali steno. 35 dni je poteklo, da so stali na vrhu, vendar je bilo od tega kar 21 dni slabega vremena. Prav slabo vreme na tem skrajnem jugu Južne Amerike kroji usodo mnogim alpinistom. Vzhodna stena Cerro Torreja je visoka 1100 m, navpična in doslej še ni bila preplezana. Naša smer, ki vodi prek nje, je najtežja v patagonskih Andih in četrta, ki vodi na to sorazmerno nizko goro (3128 m). Težave segajo od VII zahteven (A3 in A4), največja naklonina v lednih odstavkih pa je 95 stopinj. Naši alpinisti so 15. januarja splezali do vrha stebrov pod vršno steno in naslednjega dne so bili na vrhu Janez Jeglič, Silvo Karo, Franček Knez, Pavle Kozjek, Peter Podgornik in Matjaž Fištrovec, ki je imel na tej odpravi nalogo snemalca. Ves vzpon je prav do vrha posnel na 16 mm filmski trak. Vendar pa ta prvenstveni vzpon še ni vse. Naveza AO Postojna Bogdan Biščak-Rado Fabjan-Matevž Lenarčič so vrh osvojili dan prej, in sicer po Maestrijevi smeri (7. ponovitev in seveda 1. jugoslovanska). Tej trojici je prej že uspelo na Fitz Royu in to po novi smeri. Na kratko bi lahko rekli - izjemno. Vrh ni uspel le Slavku Svetičiču, ki si je izpahnil palec, sporočili pa so, da bo morda poskusil kasneje.

GORA VELIKEGA USPEHA - Cerro Torre

Cerro Torre je bil prvič osvojen leta 1959, ko sta nanj po SZ razu preplezala Cesare Maestri in Toni Egger. Pred našimi alpinisti je vrh osvojilo vsega skupaj 22 alpinistov, sedaj pa na vrhu kar 9 Slovencev! Odprli smo novo poglavje v zgodovini osvajanja patagonskih vrhov.
Ves alpinističen svet pod imenom Patagonija pojmuje: Fitz Roy, Cerro Torre, slabo vreme in z ledom oblite stene. Na Fitz Roy imajo naši alpinisti dve svoji smeri, ena je najtežja. Na Cerro Torre pa prav tako najtežja in še ena ponovitev druge smeri. Uspeh naj oceni mednarodna javnost.
Naši alpinisti Patagonijo še ne bodo zapustili in po vrnitvi v Jugoslavijo lahko pričakujemo še kakšnih novic.

T. Č.

Pohod na Stol priljubljen
Množična zimskošportna prireditev, ki terja tudi precej denarja, je tisočim in tisočim ljubiteljev planin prirasla k srcu
JESENICE — Enaindvajseti zimski spominski pohod na Stol bo letos od 21. do 23. februarja, tako so nedavno sklenili stalni člani organizacijskega odbora. V petek, 21. februarja bo najprej pohod šolske mladine po poteh Cankarjevega bataljona do Valvazorjevega doma, naslednja dneva pa bo pohod na vrh Stola, če pa bo neugodno vreme, pa po planinah na pobočju Karavank. Lani je bil dobro organiziran pohod - po petih letih - spet na vrh, zato je minil v splošno zadovoljstvo.
Člani stalnega organizacijskega odbora so razpravljali tudi o finančni plati pohoda, ki ga podpirajo številni delovni kolektivi, med njimi tudi Delo. Lanski pohod je minil brez razkošja, izdali so le skromno brošuro, stro-ški pa so znašali 600 tisoč dinarjev. V blagajni je sedaj le 40 tisoč dinarjev in dvom - pohod da ali ne - je verjetno opravičljiv. Marsikdo se bo vprašal, zakaj toliko denarja? Za pohod je vsako leto treba zagotoviti značke, ki jih prejme vsak pohodnik, vpisne knjižice, plakete za desetkratne udeležence, precejšen strošek pa so dnevnice. Ob tem je treba poudariti, da gre za skromne dnevnice, ki jih dobijo gorski reševalci, alpinisti in člani organizacijskega odbora za večdnevno delo visoko v planinah, velikokrat premraženi in tudi premočeni od ranih do večernih ur.
Na seji so poudarili, da bodo tudi letos napeli vse moči, da zberejo potrebni denar. Na številne naslove so že romale prošnje za dodatno pomoč. Nekaj časa so člani organizacijskega odbora tudi razmišljali, da bi vpeljali nekakšno štartnino, vendar je ob koncu prevladalo mnenje, da bodo denar skušali zagotoviti na druge načine, da ne bi s tem obremenjevali pohodnikov in komu morda s tem zagrenili udeležbo.
Zimski spominski pohod na Stol je ena največjih planinskih in družbenopolitičnih manifestacij na Gorenjskem in v Sloveniji, marsikdo od odgovornih pa se malokrat vpraša, kje organizatorji dobijo denar. Verjetno bo v prihodnje potrebno bolj razmišljati o širšem krogu stalnih pokroviteljev, saj potem vsako leto pred pohodom ne bo nepotrebnih zapletov in dilem. O tem, ali naj pohod ostane ali ne, pa verjetno ni potrebno besed. Tisoči in tisoči dokazujejo, da jim je prirasel k srcu in da se bodo na pobočja Karavank še in še vračali.
V vrstah organizacijskega odbora veje optimizem, tudi letos jim ne bo žal številnih (predvsem prostovoljnih ur), ki jih bodo opravili, da bo pohod uspel v zadovoljstvo vseh. Da ne morda nesporazuma: dnevnice dobijo organizatorji za čas pohoda, številne prostovoljne ure pa opravijo več mesecev pred samim pohodom, s tem da nekateri ne obračunajo niti vseh potnih stroškov.
Volje za delo torej ne manjka, priprave za pohod so v polnem teku, organizatorji pa upajo, da bodo resnično zbrali dovolj denarja in da ne bo več neprijetnega tarnanja za akcijo, ki je sestavni del pisane planinske in rekreacijske dejavnosti v naši republiki.

JANKO RABIČ

ALPINISTIČNE NOVICE

Dve vabili
Bolgarska zveza za alpinizem namerava organizirati Ski-rally Maljovica 86 od 27. do 30. marca letos. K sodelovanju vabi tudi naše zastopnike z željo, da se prijateljske vezi med alpinisti različnih dežel še utrdijo. Rally bo imel dve etapi, ekipe pa bodo sestavljene iz dveh članov in bodo imele brezplačno bivanje. Iz Avstrije pa nas vabijo na seminar o plezanju v zaledenelih slapovih, vendar so stroški vse prej kot sprejemljivi (1000 avstrijskih šilingov na dan za eno osebo, zraven, pa še stroški bivanja).

Nova smer v Možnici
V JV steni Gorenjega Vogla (levo od Jerebice in Krivega roba) sta Bojan Počkar in Jernej Stritih (AO Železničar) 15. in 16. t.m. splezala prvenstveno smer: Grapa vzhajajočega sonca, ki je visoka kar 1000 m. Grapa poteka levo od Idrijske in Grape Črnega mrava. Je v celoti vidna iz doline in zelo markantna. Najtežjih je spodnjih 400 m, kjer je sedem do osem skokov, visokih od 10 do 45 m. V teh skokih, ki so bili ponekod tudi požlejeni, so težave od V do VI-A0. Drugo plezanje je v ledu, naklonina pa je 70°/ 50°-55°. Zgornjih 600 m je lažjih, grapo, ki je na nekaterih mestih že pravi kuloar, pa spet prekinjajo kratki skoki, v glavnem vsi pa so bili prekriti z ledom. Težave sta ocenila IV+,650. Ledne razmere so bile zelo v redu, razen 100 m pršiča pod robom. Za smer sta potrebovala dobrih 10 ur.

Novo vodstvo v Črnučah
Konec lanskega leta so izvolili novega načelnika. Odsek sedaj vodi Mišo Jugovič. Imajo organizirano tudi alpinistično šolo, ki jo obiskuje 15 tečajnikov. Z njimi so tudi že organizirali skupno turo, nekaj jih je plezalo tudi v Ospu. Poleg drugih dejavnosti imajo enkrat na teden tudi trening v telovadnici.
V minulem letu so opravili 503 vzpone, aktivnih članov so našteli 23. Peterica je bila sprejeta med alpiniste (Črv, Leben, Kunaver, Šolaja in Škerl).

Novice z Jezerskega
Davo Karničar je 8. januarja smučal s Storžiča. V zgornjem delu po južni strani, v spodnjem pa je zavil na vzhodno stran in se v nadaljevanju pripeljal prav do ceste v Kokri. Spust je ocenil z oceno S3, čeprav so bili nekateri prehodi zaradi pomanjkanja snega kar zahtevni. Čez tri dni je z bratom Lukom preplezal spodnjo polovico Centralne smeri v Velikem Kupu (Kočna) v slabih razmerah. Sestopila sta po grapi izza Škofove glave. Oba sta potem 13. januarja splezala še Sinji slap.
Luka Karničar je v zadnjih dneh lanskega leta v Z steni Velike Koroške babe ponavljal Spominsko smer Viktorja Krča, v vrhnjem delu pa izplezal po smeri Tamare Likar in Milene Ekar (mesto IV+, III, 800 m), sestopil pa po Ogledniški grapi v isti steni.

Skupna tura AO Kozjak
Skupaj s tečajniki so njihovi člani obiskali Peco. 11. januarja so imeli prikaz reševanja zasutega v plazu z lavinskim psom in Pipsom. Zvečer je bilo predavanje o zimskem plezanju in o turnem smučanju. Naslednjega dne so se vsi s smučmi spustili z vrha Pece.

V Planjavi
V nedeljo, 19. januarja sta v severni steni Planjave Aco Pepelnik in Jože Zupanc (AO Celje) preplezala Celjsko smer (IV, III, 500 m). Za vzpon sta potrebovala 8 ur.

V Ospu je topleje
Srečko Likar (AO Logatec) in Andrej Petrovčič (AO Matica) sta bila tam 11. in 12. januarja. Ponovila sta Italijansko (Likar prosto), Steber spominov in prosto ponovila še Amazonko in Indijanko. Slednji dve je prosto ponovil tudi Mirko Kranjc (AO Črnuče) v navezi z Jelko Tajnik (AO Ravne), plezala pa sta še Tržaško in Žago.

Poletje 85 na Aljaski
Lanskoletna sezona v gorah Aljaske je bila odlična. Posledica dobrega vremena in prav takšnih razmer je bila cela vrsta uspešnih odprav. Mount McKinley (6194 m) je osvojilo kar 645 alpinistov, poleg tega bilo na druge vrhove v tem področju opravljenih še 91 vzponov. V letu 1983 in 1984 je na McKinley splezalo 474 oziroma 324 alpinistov. Leto 1985 je bilo tudi relativno varno. Poleg dveh smrtnih žrtev samo pet resnejših reševalnih akcij.

Solo vzpon na Po'nyu
8. in 9. oktobra leta 1983 je šest ameriških alpinistov opravilo prvi vzpon na Pon'yju (ali Shen Shan ali Celestial Peak, 5300 m) v tibetanski provinci Sičuan. Vzpon na to elegantno in zelo zahtevno goro je bil opravljen po JZ steni. Težave so dosegale VI. stopnjo, nekaj kratkih odsekov pa ima oceno VII.
Lansko poletje je drugi vzpon na vrh opravil Američan Keith Brown. Na vrh je splezal po JV grebenu in nova smer ima 26 raztežajev, štirje med njimi imajo oceno V+ in več. Po 17 spustih prek vzhodne stene je bil zopet ob vznožju.

Film o Daulagiriju
4. februarja bodo v Ljubljani češki alpinisti prikazali svoj film o njihovi uspešni odpravi prek zahodne stene Daulagirija. Točno uro in kraj predavanja bomo še objavili.

T. Č.

Poljaki na Gangapurni
Njihovo odpravo iz Krakowa je vodil Wojciech Maslovvski. Na hribu so postavili štiri tabore, zadnjega na višini 6800 m. 23. oktobra 1985 je prva skupina dosegla vrh (7455 m). To so bili Kazimierz Kiszka, Ryszard Knapczyk (tudi znan jamar) in Kanadčan Pierre Bergron. 24. in 26. oktobra pa je še pet Poljakov stalo na vrhu. Imeli so zelo slabe vremenske razmere.

Cordillera Blanca
Poljaka Ryszard Kolakowski in Tomasz Kopys sta minulo sezono opravila nekaj dobrih vzponov. Najbolj zanimiv je prvi vzpon čez JZ steno Ranrapalce (6162 m), ki sta opravila 29. junija 1985 in zanj potrebovala 8 ur.
Smer sta potegnila po sredi 1000 visoke stene in jo ocenila V, 45 do 6 stopinj, nekaj odsekov tudi 70 stopinj naklonine. Ključ smeri, za katero je značilno padajoče kamenje, je na tretjim snežiščem v zgornji polovici stene. Ista dva sta 24. junija prek južne stene splezala na Palcaraju (627 m), na Pucarauro (6147 m) pa sta prišla čez 1200 m visoko zahodno steno. Od 12. do 15. julija pa sta opravil prečenje Severnega (6655 m) in Južnega Huascarana (6768 m). Na sever ni vrh sta splezala po smeri Barrard prek vzhodne stene (VI, Al, naklon na ledu je 60 stopinj, višina stene 140 m), z južnega vrha pa sta sestopila po originalni smeri.

Kranjski vzponi
V severni steni Storžiča so v soboto 18. januarja Jože Jagodic, Mišo Jamnik, Peter Markič, Andrej in Marija Štremfelj ter Jana Vidic prepleza Cankarjevo in Kramarjevo smer. Na slednji dan so Igor Kalan, Luka Krisper, Sašo Pevec in Petra Vencelj ponovili grapo Med Babo in Ledinskim vrhom. V torek je Andrej Štremfelj sam ponovil Sinji slap pod Češko kočo. Istega dne sta Matjaž Beguš in Tomo Česen v Storžiču splezala Cankarjevo in sestopila po Kramarjevi, Česen je nato plezal še Smer skozi okno in sestopil po Mladinski smeri. Razmere so bile dobre.

Smučali po Jalovčevemu ozebniku
Razmere v njem so bile za smučanj ugodne - pršič skoraj v vsej dolžini. V nedeljo, 19. januarja so smučali Matej Kranjc, Franci Markič, Jane Triler, Andrej Zidar (vsi AO Kranj), Davo Karničar (AO Jezersko) in Andrej Petrovčič (AO Matica).

Oznake: ALP, AN, HIM, PrV, USP
eXTReMe Tracker