Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 20.01.1986

  20.01.1986


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I. K.

ponedeljek, 20. januar 1986, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1114

Delo, Šport: ... Nove smeri v skupini Mont Blanca v pretekli sezoni omogočilo lepo vreme

Večina novih plezalnih smeri je dokaj kratkih, vendar dobro zavarovanih s klini in svedrovci - Med plezalci v masivu Mont Blanca tudi to sezono naši alpinisti

LJUBLJANA - Objavljamo pregled pretekle plezalne sezone v skupini Mont Blanc, kjer so preplezali številne nove smeri.

Mont Blanc (4807 m)
Patrick Gabarrou, Wilfried Colonna in Carlo Stratta so 2. junija 1985 opravili prvi vzpon po sredini zahodne stene in svojo smer imenovali po Gastonu Rebuffatu. Plezali so desno od stebra Tournette in dosegli greben Bosses na višini 4670 m.
Gabarrou in Alexis Long sta dober mesec kasneje splezala 750 m visok ozebnik, ki poteka levo od grebena Innominata, Smer začne na 3900 m in sledi strmim ozebnikom in ledenim slapovom do vršnega grebena.
François Marsigny je v rdečem stebru Brouillarda soliral smer Bonatti-Oggioni in nadaljeval do vrha Point Amedee, splezal navzdol po grebenu Innominata in še enkrat navzgor čez Centralni steber Freneyev do vrha Mont Blanca.

Grandes Jorasses (4208 m)
Lansko poletje so v tej steni najpomembnejše vzpone opravili naši alpinisti, o katerih smo že poročali (2. ponovitev Roling Stones, solo Walker in 1. solo Angleške smeri).

Petites Jorasses (3650 m)
V SZ stebru, levo od Contaminove smeri sta novo smer potegnila P. Gabarrou in Hervé Bouvard. Posvetila sta jo Roger Baxter Jonesu. Visoka je 900 m. ocena TD, ni pa popolnoma opremljena s klini, plezanje je v dobri skali. Sestop je bil opravljen z vrvjo nazaj čez steno.
Desno od smeri Galbrath-MacKeith sta V. Couttet in F. Loroche 28. julija potegnila še eno (Cacou, 350 m, TD).
Rdeči steber v Zahodni steni 2. in 3. avgusta sta Piola in Steiner začrtala svojo smer L'Eau Ranche D'Arabie (300 m, ED). Plezala sta levo od smeri Crook-Panning. Bobokasa (300 m, ED) pa je smer levo od Majorette Thacher in sta jo Piola in Louis plezala 8. in 9. avgusta.

L'Aiguille du Peigne (3192 m)
Po strmi poči v severni steni sta M. Moran in Veseley 26. julija splezala smer Echec et Mat (180 m TD+).
V severozahodni steni pa sta Jean Francois Hassnmuller in Serge Koenig 27. julija preplezala prvenstveno smer, ki sta jo opremila od zgoraj (225 m, ED + ).
V severnem grebenu poteka sedaj nova smer Green Spit (500 m, ED, mesta VII in VIII+). Splezali so jo člani GMHM (Group Militaire de Haute Montagne) Bellin, Grammond, Sachctat in Tadeschi, zraven pa je bil tudi Denis Leroy. Plezali so med 18. in 24. avgustom. Louis, Hopfgartner in Piola so v SZ steni du Gendarme du Peigne, ki je pravzaprav spodnj del stene Aig. du Peigne, med obema deloma je le gredina, splezali novo smer z imenom Dimanche Noir (250 m, ABO-), poteka pa levo od Pioliove smeri iz leta 1983.

Aiguille Verte (4122 m)
Jean Louis Delorme je 11. julija v Point Croux opravil prvi solo vzpon smeri Beamont-Cardis, direktna v steni Nant Blanca.

L'Aiguille du Plan (3673 m)
V zahodni steni so 700 m visok ledeni slap preplezali Christopher Profit, Sylviane Tavernier in Dominique Radigue. Smer so imenovali Sylchris (ED, 55°, 90°), zanjo pa potrebovali 15 ur. Sylviane ima trenutno naziv pripravnika za gorskega vodnika in bo tako kmalu druga ženska v Franciji, ki bo usposobljena za gorskega vodnika. Je pa prva ženska, ki dela za vodniško organizacijo v Chamonixu

Pic Adolphe Rey (3536 m)
Na začetku Terrayeve smeri sta Michel Piola in M. Louis splezala 50 m variante z oceno V+, po svoje pa nista nadaljevala, ker menda »ni bilo zanimivo«.
V južni steni so Bernard Domenech in brata Remy 23. julija splezali novo smer z imenom Le Corsaire (300 m, ED). Čas plezanja je 8 ur.
28. julija pa so še eno novo smer potegnili Pascal Etienne, Francois Louvel in Jean Jacques Naels (Le Coup de Foudre - 160 m, ED, en raztežaj z oceno VIII+).

Pyramide du Tacul (3468 m)
Entree de Jeu so B. Domenech in brata Remy poimenovali svoj vzpon, ki je visok 250 m in ocenjen TD (V).
Piola in Louis ter Gerard Hopfgartner in Romain Vogler pa so splezali smer z imenom Taxi surprise (150 m, ED).

Rdeči steber Clocher du Tacula
V njegovi južni steni sta Piola in Louis levo od Boivinove smeri preplezala novo smer (L'Ivresse des Latitudes, 250 m, ocena ABO). Ta ocena (ABO) pomeni abominable - odurno in smeri s takšno oceno so težje od tistih z oceno ED (VI).

Mont Maudit (4465 m)
Desno od stebra Kagami je ledeni slap (JV stena), ki je visok 600 m. 11. julija so ga splezali F. Marsigny, Gian Carlo Grassi, Macro Rossi in Pierre Marceso in ocenili TD (prvi raztežaj od 75 do 80 stopinj). Ime: Rencontre Au Sommet.

Grands Charmoz (3444 m)
Varianto Stebra Cordier sta opravila Blaž Jereb in Andrej Kokalj in ne dva Poljaka, kot je to poročala revija Mountain. Levo od smeri Ghilini-Ratheau sta v 9 urah Simon Yates in Chris Dale splezala novo smer z oceno ED, nekaj delov ima težave tudi VII in VII+. Visoka je 800 m.

Grepon (3482 m).
Smer Vive La Unbathed Pinkos je v zahodni steni. Visoka je 350 m, ocena ED in poteka blizu originalne smeri, splezala pa sta jo Martin Cook in Chris Dale 21. avgusta 1985.

Blaitiere (3522 m)
V zahodni steni so zopet splezali veliko novih smeri. Eric Loubie in Claude Vigier sta 11. avgusta splezala 300 m visoko smer Destroy (ocena ED).
Jean Marc Troussier, Martial Maioli, Gerard Decoros in Eric Escofier so zlezli 180 m visoko smer, ki so jo opremili s svedrovci od zgoraj. Uporabili so vrtalni stroj. Ocena nove smeri je ED, najtežja mesta so od VTI+ do VIII+.

Dru (3754 m)
V jugozahodni steni sta Denis Collangettes in Francois Poissonnie 14. julija splezala 7 Ans de Reflexión (350 m, TD).

Petit Dru
Prvo ponovitev Francoske Direttisime v zahodni steni so opravili štirje katalonski alpinisti: J. C. Garda, Toni Husana, Felix de Pablos in J. Oliva od 22. do 24. julija.

Point 2784 m (Aiguille du Requin)
Deset minut od koče Requin se dviga ta stena in so jo pravzaprav skoraj na novo odkrili, oziroma potegnili prve smeri.
Piola in Steiner sta 29. junija splezala Renedilemito (200 m, ED, VII+). Piola je skupaj z Louisom in Hopfgartnerjem splezal Clin D'Oeil (250 m, ED, VII-t-), skupaj s Steinerjem pa še Congo Star (300 m, TD).
Novo smer sta potegnila tudi D. Radigue in R. Vogler (200 m, TD), pri naslednji sta se jima pridružila še Bruno Cormier in Frédéric Bourbousson (250 m, ED).

Point 2851 m
Piola, Steiner in Louis so 1., 2., 3. in 8. julija preplezali prvenstveno smer z imenom Folies Bergères (350 m, ABO, VIII+).

T. Č.

Za turne smuke razmere še niso najboljše
Poletna planinska sezona se je lani novembra prav na hitro končala in ob koncu meseca je sneg pokril tudi nižje predele. Čeprav odeja ni bila prav obilna in celo nekateri visokogorski smučarski centri niso pognali svojih naprav, so se marsikje pojavile prve smučine turnih smučarjev. Najbolj ugodna so bile razmere v Zgornjesavski dolini in marsikdo si je privoščil »klasično turno smuko za ogrevanje«, spust z Vršiča, nekateri celo izpod Mojstrovke in Nad Šitom glave. Podobno je bilo na Pokljuki in drugod, pa tudi v manj običajnih predelih so se že pojavile smučine, tako v Trenti, pod Mangartskim sedlom, na Tolstem vrhu in drugje.
Prava zima je torej šele pred nami. V visokogorju je od enega do dva metra novega snega, ki pa za turno smuko ni prav primeren. Na visokogorske ture tako še ne moremo misliti. Treba bo počakati, da se oblete plazovi in se sneg vsaj malo posede.
Verjetno bodo za sedaj še najbolj dosegljivi lažji cilji, kjer za dostope in spuste lahko uporabimo gozdne ceste in kjer na travnatih terenih že tanjša snežna odeja zadošča. Čeprav bodo to morda bolj izleti v hribe s smučmi kot pravi turni smuki, so lahko taki pohodi dragoceni kot preveritev opreme in kondicije in kot priprava na glavno sezono. Pri izbiri tur nam bo lahko v koristno pomoč vodnik Turni smuki, v katerem je opisanih več kot 100 smukov na vsem območju Slovenije. Dobimo ga lahko pri Planinski zvezi Slovenije, Ljubljana, Dvoržakova9.

M. C.


Zimski pohod na Stol je zahteven
Letošnja spominska prireditev bo od 21. do 23. februarja — Najprej mladina, nato na vrh

JESENICE - 21. zimski spominski pohod na Stol bo v dneh od 21. do 23. februarja. Tako so odločili člani stalnega organizacijskega odbora na seji, na kateri so se pogovarjali o pripravah na vsakoletno množično planinsko in družbenopolitično manifestacijo v osrčja Karavank. Bistvenih novosti na letošnjem pohoda ne bo. V petek, 21. februarja bo najprej pohod šolske mladine Po poteh Cankarjevega bataljona do Valvasorjevega doma. Naslednja dneva bo pohod na vrh Stola, v primeru neugodnih snežnih razmer pa po planinah na pobočju Karavank.
Lanski jubilejni pohod je minil na splošno zadovoljstvo organizatorjev in številnih udeležencev. Po petih letih je bil namreč pohod spet na vrh Stola. Vsi so bili izredno disciplinirani, tako da, se ni zgodila nobena nesreča. Ob tem je treba vedeti, da je zimski pohod na Stol zahtevna tura in so ji kos le kondicijsko utrjeni in dobri planinci.
Vsekakor se zastavlja zanimivo vprašanje, zakaj je ta pohod tako mikaven. Razvil se je iz skromnih začetkov. Leta 1962 so člani Alpinističnega odseka Jesenice organizirali prvi pohod ob 20-letnici bitke na Stolu 20. februarja leta 1942. Med udeleženci je bilo 51 alpinistov, planincev in preživelih borcev februarske bitke. Od takrat se začenja zanimiva zgodovina pohodov. Moč, volja in vztrajnost, ki je prevevala borce v zatirani in okupirani domovini, druži danes tisoče pohodnikov, ki se v februarskem soncu ali pa tudi v vetru, snegu in mrazu v strnjenih kolonah vzpenjajo po pobočjih Karavank. Podatek, da se je 20 pohodov udeležilo že več kot 47 tisoč ljudi, verjetno pove vse. Številka je res enkratna, ob tem pa je treba reči, da lov za rekordnim številom pohodnikov nikoli ni bil v ospredju organizatorjev.
Zimski spominski pohod ni le zahtevna tura, temveč terja tudi veliko priprav in dela. Člani organizacijskega odbora imajo vsako leto najrazličnejše težave. Odveč je poudarjati, da je težko zbrati dovolj denarja, saj stroški stalno naraščajo. Dobrodošla je pomoč pokroviteljev ČGP Dela iz Ljubljane, Ljubljanske banke, Telesno-kulturne skupnosti Jesenice, Skupščine občine Jesenice in Železarne Jesenice, vendar je odbor kljub temu v nenehni zadregi prav zaradi denarja.

JANKO RABIČ

ALPINISTIČNE NOVICE

Vabilo za zimski vzpon na Ararat
Turška planinska zveza je lani novembra poslala vabilo Planinski zvezi Jugoslavije za zimski vzpon na Ararat 5165 m (Agridag po turško), PZJ pa je to vabilo pred dvema dnevoma poslala v Slovenijo. Zato se za odgovor zelo mudi. Iz vsake države sta povabljena dva alpinista, plačali bodo vse stroške in zagotovili vso oskrbo od 9. do 19. februarja na relaciji Ankara-Ararat-Ankara. Udeleženci plačajo le prevoz v Turčijo, prav tako je njihova skrb osebna alpinistična oprema.
Alpinisti, ki jih ta vzpon zanima, naj se do 27. t. m. prijavijo na KOTG pri PZS s temi podatki: ime (vsa imena) in priimek, rojstni datum in kraj, domači naslov in naslov službe ter PD in AO. KOTG bo udeleženca izbrala 30. januarja in objavila 3. februarja.
Razpis velja za vse republike, prijavijo naj se predvsem mlajši in obetavni alpinisti.

Karakorum
KOTG je začrtala okvir poletne odprave v Karakorum. Vodja bo Viki Grošelj, naveza za alpski vzpon na Broad Peak in Gašerbrum II bosta Silvo Karo in Pavle Kozjek, nosilec ogleda za K2(8611 m) in bodoči vodja odprave na to drugo najvišjo goro sveta pa bo Tomaž Jamnik. V celoti bo odšlo v Karakorum 10 alpinistov poleg naštetih verjetno še iz PD Kranj, PD Ljubljana matica in PZ BiH.

Odprave 1986-90
V Alpinističnih razgledih bo izšel razpis za vodje zveznih in republiških odprav v obdobju 1986-1990 ter pobuda za nekaj plezalsko izredno zahtevnih problemov, ki bi jih v prihodnjih letih lahko rešili naši vrhunski alpinisti.

Treking pod Everest
V jeseni 1986 bo KOTG za sposobnejše planince organizira la treking v Nepal. Doslej so bili vsi usmerjeni na pot okrog skupi ne Anapurne, tokrat pa je cilj Solo Kumbu, torej Namče bazar Tengboče in bazni tabor pod Everestom.

T.Š.


Podoživljanje lanske odprave
Januarska številka Planinskega vestnika prinaša zapis o odpravi slovenskih alpinistov na Jalung Kang - Prispevki članov odprave

Kulise spominov je uvodni zapis v januarski številki Planinskega vestnika, ki govori o lanski odpravi slovenskih alpinistov v Himalajo - na Jalung Kang. Vodja odprave Tone Škarja nam s svojevrstno tenkočutnostjo oriše pot do gore, ljudi ob poti, garanje in uspeh ... pa tragedijo. Odlomki iz dnevnikov nekaterih članov odprave pa so izvrstno dopolnilo besedilu, ki je služil kot komentar multivizijskemu predavanju o Jalung Kangu.
Posebna vrednost tega teksta je njegova dokumentarnost; ni namreč nastal v glavi novinarja, ki dogajanje opazuje od daleč. A vendar so tudi njihove besede »le bledi odsev resničnosti, brezupen poskus prikazati tisto, kar začutiš tam, pred vrati domovanja himalajskih bogov«, kot iskreno priznava Janko Humar, alpinist z odprave. Škoda le. da besedil iz Kulise spominov niso na predavanjih pripovedovali avtorji sami.
Potem se splača prebrati tudi prispevek Francija Ekarja, ki nosi naslov Hotenja je treba podrediti varnosti in odgovornosti. Tu avtor ne govori več o prepovedi solo plezanja. (Spomnimo se samo Malega intervjuja iz lanske, desete številko). Soloplezalec zdaj ni psihično labilna osebnost in podvržena alkoholu ... V tem prispevku je on »oseba, ki je tehnično vrhunsko povsem dognana, kar jih planinstvo pozna« Spodbudno! Tale misel je namreč močno podobna onim iz pisanja Malešiča, Škarje in Humarja, ki so (kot odgovor na potemtakem koristen intervju) jasno razgrnili namen alpinizma — odpravarstva in solo plezanja. Nadalje Franci Ekar meni, »da je prav za te (soloplezalce) potrebno poskrbeti za organiziran trening, za ustrezno opremo ...« Tudi to je razveseljivo! Še posebej, če vemo, da je pisec članka načelnik komisije za opremo pri PZS, potem »delavec združenega dela s posebnimi pooblastili, ki kot vodstveni delavec že 15 let uvaja svoje zamisli v prakso« in je vrh vsega se realizator postavitve večnamenskih, tudi Športnih objektov (kot piše v prispevku pod črto).
Profesor Marjan Lipovšek, pisec črtice Spomin, takole opisuje svojega zvestega, zdaj že pokojnega planinskega spremljevalca: »Hoja z njim je bila kakor oddih, danes zame nepozabna. Ali je sploh mogoče pozabiti tihega, mirnega človeka, ki hodi s teboj, skoraj ne da bi vedel, da je tu še kdo drugi?« Veliko je bilo skupnih doživetij, pozimi in poleti. Plezala sta - v Steni, Jalovcu ... obiskala sta Kamniške, pozabila nista tudi Karavank, kajti »Vlado je vedel, da gore niso le v strmih stenah«. Spomin brez obžalovanja, tudi brez pretirane sentimentalnosti, ki je pri takšnih temah žal prepogosta.
Osrednji prispevek v letošnjem prvem Vestniku je doslej še neobjavljeno besedilo pokojnega Nejca Zaplotnika, z naslovom Peter Simsen. V tem zametku romana, kot v svojem komentarju delo uvodoma označuje Mitja Košir, smo priča drugačni temi kot v knjigi Pot - ne opisuje plezalskih doživetij. Govori v tretji osebi, skozi usta Petra Simsena, ki je najbrž pisec sam. Vendar pa tudi tu razberemo tisti, zanj toliko značilen kritičen pogled na vsakdanjost sveta. V torzu Nejca Zaplotnika bralec najde svoja hotenja, ki jih morda nezavedno nosi v sebi. Mislim, da je tudi v tem veličina avtorjevega ustvarjanja.
Zadnji literarni članek v Vestniku ima naslov Lozovača, Crvena greda 2175 m in psa. Gre za prispevek Matjaža Čuka, ki opisuje pohajkovanja po Durmitorju. O teh divjih in lepih črnogorskih gorah je bilo na straneh Vestnika precej že napisanega. Tudi veliko boljših opisov sem našel, oziroma vsaj takšnih, ki se začnejo in končajo z drugačno, prijetnejšo zadevo, kot pa je lozovača in njene »omotične posledice«. Kritičen odnos do takšnih opisov bi novemu uredniku vse prej kot škodoval.
Z januarsko številko se je torej poslovil dosedanji uredniški odbor. Njim, v imenu Planinske zveze za dosedanji trud skromna — hvala, novemu odboru z Milanom Cilenškom na čelu pa - veliko uspehov za krmilom Planinskega vestnika.

MATEJ ŠURC

Oznake: ALP, AN, PV, smuTurno
eXTReMe Tracker