Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Cerovškov gospod

Cerovškov gospod
Življenje Valentina Staniča
Spisal Joža Lovrenčič

 

Goriška straža, 5. maj 1924
dLib.si


Arhiv objav: Goriška straža

ponedeljek, 5. maj 1924, ob 05:27, Boris Štupar, ogledov: 1089

Goriška straža (1924), Življenje Valentina Staniča, Podlistek (3.) - Joža Lovrenčič: Pismo in pridiga.

Kanalski dekan Ivan Sovič je odmolil brevir in se pripravljal za pridigo o sv. Treh Kraljih. »Ugledali so zvezdo in so šli za njo«. In je mislil in sklenil: »O novi maši bom govoril, o božji milosti, ki zasije kakor zvezda in vodi človeka in ga pripelje do Gospoda kljub vsem spletkam in zalezovanju hudobnega
in sprijenega sveta, ki je kakor Herod!«
In je vzel v roko pismo, ki je ležalo razgrnjeno na mizi in ga je vnovič bral:
»Reverendisime Domine — prečastiti gospod.
Deo gratias — Bogu hvala! Doseženo in končano je! Kar sem želel in za kar ste me vspodbujali tudi Vi mi pomagali s svetom, z naukom in priporočili —dosegel sem. Na dan svetih Treh Kraljev bom bral prvič sveto mašo, daroval prvič nekrvavo daritev. Spominjal so bom staršev, spominjal dobrotnikov in med njimi v prvi vrsti Vas gospod dekan.

 

Bog mi je dal zdravje, razum in pamet, a kaj bi bilo, če ne bi vdihnil tudi očetu in materi misli in želje, vzgojiti duhovna? Kaj bi bilo, če ne bili Vi tako dobri in mi pripravili tal v Celovcu in v Salzburgu? Brez Vaših pisem in priporočil bi mi ne odpirali vrat, ne nudili bi mi podpore. Omagal bi in se vrnil, preden bi stopil čez prag, grammaticae! Božja previdnost mi je Vas naklonila, kakor me je tudi sicer vodila in me ohranila. Če se spomnim samo na ono nepremišljenost, ko sem se prva celovška leta kopal v Vrbskem jezeru! Kako sem bil blizu smrti, potapljajoč se. Pa me je sošolec Potočnik rešil. Božja roka me jo po njem ohranila.
In pozneje tista zapeljivka v plemeniti družini, kjer sem podučeval! Za kruh mi je šlo in ko sem videl, da ni drugače, sem Vam pisal. In ste mi poslali nauk s svojo besedo in iz modrega Siraha in še poskrbeli, da mi ni bilo sile. Videl sem in premagal skušnjavo. Božja roka me je tudi po Vas varovala, da sem šel po pravi poti in prišel do oltarja Gospodovega.

In ko me jo začelo bosti in sem pokašljeval in sem menil, da me bo sušica pobrala, tedaj mi je božja previdnost poslala visoke prijatelje in dobrotnike, ki so me jemali s seboj na gore, kjer sem ozdravil bolezen in užil toliko veselja. Visoki Zvonar, Visoki Goell in drugi vršaci Alp so bili po božji volji moji zdravniki in mi utrdili zdravje, da sem sedaj trden ko dren in se ne strašim še tako hude službe, ki bi mi jo dali.

Zahvaliti se Vam moram tudi za Vaš nasvet: »Pojdi v Salzburg in tam doštudiraj bogoslovje!« Če bi šel v generalni seminar v Gradec, bi bil dobil profesorje, ki so bolj vzgajali državne uradnike v smislu Jožefovih odredb in ne duhovnikov kot jih potrebuje in hoče Cerkev. Tudi je mogoče, da bi se bil v Gradcu premislil, pustivši se vplivati od kakšnega znanca, naj se oprimem drugega poklica.
Krakomalo reči moram: božja previdnost me je vodila – čast in hvala ji sedaj in vselej!
Čast in hvala tudi Vam gospod dekan. In še prošnjo: Ko boste po svetih Treh kraljev dan v naši farni cerkvi sveto mašo brali spomnite se tudi mene in prosite Boga, da bi vredno stopil tudi jaz prvič pred oltar gospodov in mu ostal zvest do konca.
V vsej hvaležnosti Vas vdano pozdravlja Vaš

Valentin Stanič.

Dekan je prebral pismo in solze ganjenosti so u orosile oči in je rekel: »Ugledali so zvezdo in so šli za njo! Tudi on je šel in je prispel in jutri pokloni svojemu Bogu kadilo, zlato in miro. Če je kaj moje zasluge na tem Gospod, iz ljubezni do Tebe sem dela in svetoval, ker Tvoj vinograd kliče po delavcih.

(Dalje)

Goriška straža. 5. maj 1924

eXTReMe Tracker