Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 13.01.1986

Delo, Šport: ... Razveseljive novice - tokrat iz argentinske Patagonije

Vsi naši alpinisti so zdravi - V jugovzhodni steni Fitz Roya so preplezali novo smer, v še deviški steni Cerro Torra pa tudi napredujejo
LJUBLJANA - Planinska zveza Slovenije je iz daljnjega Rio Gallegosa, na skrajnem jugu Argentine, dobila s posredovanjem Intertrada že drugi teleks Slovenske alpinistične odprave »Cerro Torre 85/86«. Na koncu kratke kronologije njihove aktivnosti pa je vodja Stane Klemenc zapisal dva nadvse pomembna stavka: »V Fitz Roys so Postojnčani zlezli novo smer. J stena, desno od Ameriške, 500 m, VI, A2« in »Vsi smo zdravi«.
Fitz Roy (3441 m) in Cerro Torre (3128 m), gori, ki se strmo dvigata iz patagonske pušče, ene najbolj divjih pokrajin Argentine, sta postali znani pravzaprav šele v začetku petdesetih let. Posebno ime nekoliko višjega Fitz Roya, ki so ga prvi osvojili Francozi (Lionel Terray in Guido Magnone, 2. februarja 1952), se je potem vse pogosteje pojavilo na straneh planinskih revij.
Do leta 1983, ko so se s Fitz Royem prvič spopadli tudi naši alpinisti, je bilo v njegovih stenah preplezanih sedem različnih smeri in opravili so 20 pristopov na vrh. Trboveljčana Matevž Lenarčič in Boris Simončič sta potem kot (verjetno) deseta naveza preplezala Ameriško (Kalifornijsko) smer. Toda - 100 m pod vrhom, na terenu, kjer tako rekoč sploh ni potrebno več plezati, sta morala zaradi poslabšanja vremena in hudega vetra obrniti. Nista odnehala. Teden dni pozneje sta odlično začela še po smeri Comesane in Forrouga, imenovani Supercanaleta. Po polovici smeri pa ju je zopet zavrnilo vreme (in plaz). Potem sta poskusila še v Francoski smeri, pa ju je tudi iz te pregnalo nemogoče vreme.
Že istega leta, novembra, je pripotovala pod Fitz Roy tudi domžalska odprava. Namenili so se v Veliko zajedo, enega največjih problemov Patagonije. In po hudih naporih je trojici Jeglič - Karo - Knez uspelo: preplezali so Slovensko smer z oceno VI+, A2, 70-90 stopinj.
Lani novembra je Matevž Lenarčič zopet odpotoval v Patagonijo. Takrat sta z njim Postojnčana Bogdan Biščak in Rado Fabjan. Kako pa so potovali, kdaj so bili pod goro in kdaj so preplezali novo smer, ne vemo. Vemo le to, da se tudi oni nameravajo vrniti šele februarja in da so trdno namenjeni, da se po Fitz Royu spopadejo tudi s stenami Cerro Torra. Prvi cilj je sedaj uresničen, celo bolje, kot so načrtovali.

Kako pa je z odpravo na Antarktiko?
Že odprava »Nova Zelandija 80«, ki jo je vodil Tomaž Jamnik, je bila (največ) organizirana zaradi raziskave možnosti, da bi se tudi Jugoslovani končno pojavili na Antarktiki. S pripravami je nadaljeval Joco Balant, ki je v sezoni 1983/84 celo potoval (izpod Fitz Roya) vse do Ognjene zemlje - z enakim ciljem. Odprava, ki je sedaj pod Cerro Torrem, pa je ves čas načrtovala celo že vzpone na Antarktiki. Toda kaže, da Komisija za odprave v tuja gorstva PZS ni dobila potrebnih soglasij. Zato je prišlo kot »strela z jasnega« izjava, da PD Planja, eno najmlajših v Ljubljani (čeprav je presenetilo že z nekaj akcijami), tudi pripravlja odhod na Antarktiko. Smo res tako močni, da to zmoremo?

NAŠA SMER - Ameriška smer po JZ razu Fitz Roya (na manjši risbi JJV ostenje) in nekoliko desno od nje sedaj vodi naša druga prvenstvena smer na to goro. Arhiv: I. D.

Alpinistična odprava »Cerro Torre 85/86«
S Cerro Torrejem (3128 m), goro najdrznejših oblik, zastrašujoče strmo in stalno izpostavljeno hudim vetrovom, se naši alpinisti tokrat spoznavajo prvič. Po prvih podatkih gre vse tako, kot so računali in dobro napredujejo:
27. 11. 85 odhod z letalom prek Buenos Airesa v Rio Gallegos 9. 12. 85 odhod iz Rio Gallegos 11.12. 85 dosegli so bazo (660 m) pod Torrejem
12. 12. 85 pod steno postavijo bivak
14. 12. 85 preplezajo prvih 150 m (še deviške) V stene: V+, AO 17. 12. 85 nadaljujejo, zmorejo previs in 80 m zajede: A2-3, 60-95 stopinj, slabo vreme
21. 12. 85 osmerica odkoplje bivak in ga znova usposobi
22. 12. 85 preplezajo novih 200 m: V+, AO, 90 stopinj, slabo vreme
29. 12. 85 dosežejo konec zajede (kamina) in še 15 m »Rdečega pasu«: VI+, A2
30. 12. 85 gornja naveza se bliža zgornjemu (najbolj) gladkemu delu stene.
Kakšne so težave, je najbrž najbolj izrazil Cesare Maestri, prvi zmagovalec (s Tonijem Eggerjem, 31. januarja 1959): »Prekleti vrh — gora na meji mogočega, toda - izziv plezalcem prihodnosti.«
Doslej so se na Cerro Torre (3128 m) povzpeli šele sedemkrat, po vsega treh različnih smereh, poskusov pa je bilo še vsaj trikrat toliko.

FRANCI SAVENC

Dolžanova soteska pozimi
Kjer trenirajo tržiški alpinisti že vrsto let, je precej smeri, a med njimi ni prav nobene lahke - Primerna za trening pozimi
Iz Tržiča se odpeljemo še naprej po dolini. Cesta nas pripelje skozi slikovit tunel v Dolžanovo sotesko. Na desni strani se dviga navpična stena, 80 metrov vertikale. V njej predvsem tržiški alpinisti trenirajo že vrsto let, zadnja leta pa je stena privabila tudi druge alpiniste. Speljanih je precej smeri, a med njimi ni prav nobene lahke. Opremljene so s klini, nekatere so člani AO Tržič opremili tudi s svedrovci.
Leta 1979 je ameriška naveza vrnila obisk naših alpinistov in prav v tej steni je bilo takrat opravljenih nekaj težkih prostih ponovitev. Pravzaprav je od takrat dalje šla kvaliteta prostega plezanja pri nas stalno in bliskovito navzgor. V Dolžanovi soteski so do danes prosto ponovili domala vse smeri. Razen dveh. Težave dosegajo osmo stopnjo.

MIK — Stene v Dolžanovi soteski s svojimi smermi.

Še ni dolgo tega, ko so takšne stene veljale za plezalne vrtce. Ko pa so začeli priznavati od VII. stopnje navzgor tudi krajše smeri, so podobne stene pridobile na veljavi. Treba je tudi vedeti, da imajo na primer v Angliji malo tako visokih sten, a smeri v njih so med najtežjimi v Evropi in zato sila cenjene.
Levi steber je na sliki označen s številko 1. Prva sta jo splezala leta 1981 Matjaž Ivnik in Iztok Tomazin in ocenila VI+/VI-, 40 m. Direktno vstopno varianto sta opravila Filip Bence in Željko Perko (ocena A1).
Levo smer (št. 2) so prvič prosto ponovili leta 1979 Earl Wiggins, Tomazin in Ajax Greene. Ocena je VIII-, 40 m. Isti trije so prosto ponovili tudi Zajedo (št. 3) in ocena je VI, 40 m.
Smer, ki poteka desno od prejšnje (št. 4), je prvi splezal Bence in jo ocenil V+, A2, 40 m. Z varovanjem od zgoraj je prosto ponovitev opravil Srečo Rehberger (VIII- ali VII+).
Centralna smer (št. 5) ima bolj uveljavljeno ime Ta težka. Prvi so jo prosto ponovili oba Američana in Tomazin leta 1979 in vzpon ocenili VII, 70 m.
Smer čez lusko (št. 6) je prvi prosto ponovil Rehberger, ocena je VIII-, 40 m, vsa stena 70 m.
Tudi smer Krokarjev (št. 7) ima prosto ponovitev, prav tako jo je prosto zmogel Rehberger, ki jo ocenjuje kot sedaj najtežjo. Ima oceno VIII.
Direktna smer (št. 8), ki sta jo prva splezala Jože Rozman in Luka Rožič (VI, A2, e, 80 m), in še nima proste ponovitve. Unijo (št. 9) ali Smer metuljev je prvi splezal Željko Perko. In sicer spodnji del z Matijem Perkom, zgornji del pa z Dušanom Markičem. Earl Wiggins je bil leta 1979 tisti, ki jo je prvi splezal prosto. Ocena je VIII/VI-VII, 80 m.
Desna smer (št. 10), Ta dolga ji tudi pravijo, ima polna dva raztežaja. Ima dve vstopni varianti in najtežja je ocenjena VII+, druga pa VI+. Druge težave pa so od V+ do VI, 80 m.
In še ena smer je v desnem delu stene (Picajzelj, PrV Tomazin leta 1979, ocena VI+, A1).
Poleg teh smeri je splezanih še nekaj variant, najtežja med njimi je vstopna varianta Centralne smeri, ki ima 15 m in oceno VII+.

T. Č.

Zimska sezona v Hmalaji
Čeprav je zimska sezona 1985/86 šele sedma, odkar je nepalsko ministrstvo dovolilo alpinistično aktivnost v Himalaji tudi prek zime, so morali tokrat izdati že 17 dovoljenj, tako narašča zanimanje.
Prednjačijo pa za čuda ne Japonci (kot spomladi in jeseni), temveč Južnokorejci s šestimi himalajskimi odpravami. Poljaki, ki imajo največ zaslug, da je bila zimska aktivnost sploh omogočena, so se morali vzponu na Anapuno (8091 m) odpovedati in poskušajo kot prvi pozimi priti »le« na Kangcendzengo (8586 m). Imajo odlično ekipo, s Kukuczko, ki se je doslej povzpel že na 9 osemtisočakov (na dva celo pozimi). Japonci računajo s vzponom na Makalu (8463 m) in Manaslu (8163 m). Kanadsko-češkoslovaška odprava pod vodstvom Rodgera Marchala se vzpenja na Čo Oju (8201 m). Bolgari so si za prvi zimski poskus izbrali izjemno zahtevno južno steno Anapurne (8091 m) in še neponovljeno Poljsko smer.
Najbolj ambiciozen načrt so si zastavili Južnokorejci: najvišji vrh sveta Mount Everest (8848 m) naskakujejo kar s treh strani hkrati. Po Klasični smeri prek Južnega sedla se vzpenja desetčlanska odprava, 17 članov ima odprava, ki poskuša priti na vrh po Jugoslovanski smeri (Zahodnem grebenu), 11 pa jih šteje ekipa v JZ steni. Druge južnokorejske odprave imajo dovoljenja za Gaurišankar (7134 m). Kangtego (6779 m) in Karielung (6511 m).
Iz Pakistana pa je prišla novica, da letos nekaj odprav poskuša opraviti prve zimska vzpone tudi v Karakorumu.

I. D.


ALPINISTIČNE NOVICE

Za novo leto v Paklenici
Miha Kajzelj (AO Šmarna gora) in Katja Kozin (AO Matica) sta za novoletne praznike obiskala kanjon Paklenice in kljub slabemu vremenu splezala šest smeri.
Na prvi dan letošnjega leta sta splezala Domžalsko, naslednji dan Petrovo varianto, v petek pa Švicarsko, Zgrešeno in Celjski steber. Zadnji dan sta ponovila še Pismo glava.

Najaktivnejši v BiH
Poznavalci alpinizma v Bosni in Hercegovini so si edini, da je sedaj najkvalitetnejši alpinistični kolektiv AS Univerzitetnega planinsko-smučarskega društva Bukovik iz Sarajeva. Imajo 21 članov, med katerimi je kar 11 registriranih alpinistov. Lani so plezali v francoskih Alpah in grški Meteori, Željko Rudan je sodeloval v bosansko-hercegovski odpravi v Pamir in se povzpel na Pik Komunizma, opravili pa so prvo prosto ponovitev VII. stopnje v BiH. Razen tega so zelo aktivni tudi v širjenju planinske ideje med študentsko mladino (približno 2000 so jih samo lansko leto popeljali v gore!). Organizirali pa so tudi edino vseletno alpinistično šolo v republiki (ob tradicionalni Sarajevski šoli alpinizma, ki pa ima bolj značaj tečaja), s predavanji v društvenih prostorih, z vajami in skupnimi turami.

Zimska ponovitev v Mojstrovki
Igor Krevelj in Ksenja Lenarčič (oba AO Matica) sta 21. decembra 1985 opravila 1. zimsko ponovitev smeri Bernard-Kristan v severni steni Male Mojstrovke. To je bila tudi ena prvih ponovitev, ocena smeri je VI-, višina pa 200 m. Krevelj je plezal prosto.

Osrednja grapa v Viševniku
Marko Peternu in Andrej Zorčič (AO Slovenijašport) sta 4. januarja presmučala Osrednjo grapo v Viševniku. Ocena za spust s smučmi je S5-/ S4, IV, 300 m. V solidnih razmerah sta tako opravila četrti spust po tej smeri.

Pustila sta vse ploščice
Filip Bence in Janez Primožič (oba AO Tržič) sta še pred novim letom v Ospu ponovila redko plezano smer Leteča Meri. V smeri je veliko tehničnega plezanja, Tržičana pa sta sedaj v njej pustila tudi vse ploščice z vijaki. Ponavljalcem priporočata za vsak primer še kakšno, poleg tega pa še dva profilna klina za izstopno poč.
Srečko Likar (AO Logatec) in Andrej Petrovčič (AO Matica) pa sta v Ospu plezala 28. in 29. decembra lani. Ponovila sta Staro smer s sestopom po Metodu ter Tržaško smer. V ponedeljek je začelo snežiti in po vrvi sta se spustila s Pajkove stene.

Popravek o 1. ZP
V eni od zadnjih novic je bilo objavljeno, da sta Dare Juhant in Stane Lesjak prva pozimi splezala Zajedo skozi okno v JV steni Nad Šitom glava. Toda 1. zimsko ponovitev sta v resnici opravila Boris Čujič (AO Velebit) in Lenko Matejčič (AO Zagreb Matica) 23. februarja 1985.

AO Velebit v minulem letu
Člani tega zagrebškega odseka so v letu 1985 opravili skupno 515 vzponov. Med njimi je bilo 137 vzponov z oceno V., 51 pa jih je imela oceno VI/, od tega 15 ocena VI+/. Opravili pa so tudi 9 takšnih, ki so ocenjeni VII. Največ smeri so plezali v Kleku in Paklenici, bili so tudi v Centralnih Alpah, nekaj manj vzponov pa je bilo v Julijskih Alpah. Opravili so 14 zimskih vzponov in 4 prvenstvene. Najaktivnejši je bil Boris Čujič z 90 vzponi in Snježana Bilač, ki jih je nabrala 52.
Organizirali so uspešno odpravo na Ruwenzori, v Mt. Blanc du Taculu so ponovili Gervasutijev steber, v Druju pa Ameriško direktno. Na Kleku so ponovili vse smeri in opravili nekaj prostih ponovite VII. stopnje. Prosto so ponovili Aschenbrenerja v Travniku, v severni steni Malega Koritniškega Mangrta pa Cozzolinijevo zajedo. V severni steni Nad Šitom glava pa imajo novo smer oceno V+. V odseku so imeli 33 aktivnih članov, povprečje vzponov je 15.
Med drugim so organizirali alpinistično šolo, srečanje prostih plezalce pod Klekom, za katerega je Boris Čujič izdal nov plezalni vodnik.
Vse več trenirajo. Dosegli so VII. stopnjo, splezali so tudi tri metrsko streho v steni Gorskega ogledala, kje tudi sicer vadijo. Streho je prosto splezal Tin Alokovac (AO Matica) in ocenili so jo z VIII.
Za novembrske praznike so bili v Paklenici. Med drugim sta Boris Čujič in Srečko Meič ponovila smer desno od Hari Krišne, za katero menita, da zasluži oceno VII. Predlagajo ime za to smer: Hare-Rama.

Alpinizem v Subotici
O alpinizmu v Vojvodini je malo slišati, čeprav npr. v Novem Sadu organizirajo celo treninge v izvenevropska gorstva, ki se jih udeležujejo planinci iz vse Jugoslavije. Brez izkušenj pa niso tudi v Subotici. V okviru ZPSD Djuro Salaj so ustanovili alpinistično sekcijo in - čeprav imajo do gora kar dvanajst ur vožnje z vlakom - so opravili celo že prvenstvene vzpone. Poročajo o dveh, ki so jih lani opravili v Z steni Starega Zaostroga v masivu Biokova. Andraš Hajnal in Nesto Stantič sta spomladi preplezala smer (imenovala sta jo seveda Železničarska, ocenila pa s IV+/IV-, 180 m), jeseni pa v navezi z Jelisaveto Hajnal še lepo direktno varianto iste. O obeh vzponih so pripravili tudi zgledno dokumentacijo.

F.S.

OD TOD IN TAM

Najbolj prodajane knjige
MÜNCHEN - Na »top listi« Bergsteigerja, ki kaže, katere knjige so na nemškem govornem območju najbolj šle v promet v novembru, sta na vrhu dve sezonski: smučarski atlas DVS in enaka edicija ADAC (obe knjigi sta po 39,80 DM). Sledi »mali« vodnik Allgäuer Alpen pa priročnik za ture z otroki (Berchtesgaden in Allgäu). Šele na petem mestu je beletristika: Reinholda Messnerja »Lesebuch« (29 DM, založba Bruckmann). Preseneča še vedno visoko 8. mesto prvenca Hansa Rübesamena Kilimandschare (založba Bertelsmann, 39,80 DM), ki je bil mesec dni prej celo na prvem mestu. Za tri mesta (na 11.) se je povzpel vodnik » Visoka pot« (Haute Route, smučarska tura od Zermatta do Chamonixa). Najnovejša izdaja knjige Hermanna Buhla »Sam na Nanga Parbat« (48 DM) pa je tudi še na seznamu, čeprav je zdrsnila s 13. mesta na 14.

Novi člani UIAA
BERN - Generalna skupščina mednarodne zveze planinskih organizacij (Union Internationale des Associations d'Alpinisme, na kratko UIAA) je sprejela letos štiri nove članice: Planinsko zvezo Kitajske, Alaska Alpine Club iz Fairbanksa, Zvezo akademskih AC Švice in Irsko alpinistično zvezo. Tako imajo sedaj Švicarji že četrto, Irci in Američani pa tretjo organizacijo v UIAA, le Kitajska doslej ni bila vključena (Tajvan je le opazovalec).

F.S.

Pico Polaco
VARŠAVA - Odprava KVV iz Krakova. ki je štela 10 članov, vodila pa stajo A. Orlowsky in B. Krause, se je povzpela kar na 22 andskih vrhov, med katerimi jih je bilo šest še deviških. (Prvi so bili tudi na 6200 m viso-kem Cerro Ramada Sur). Opravili pa so tudi prvenstveni vzpon v V steni Pico Polaco Sur (6080 ni), kot so ga poimenovali člani prve poljske odprave (pred 50 leti), ime pa potem povzeli tudi argentinski topografi.

Mednarodni alpinistični tabori v SZ
MOSKVA - Letošnja ponudba uprave »Mednarodnih alpinističnih taborov« je še bolj pisana kot doslej, zanimanja pa tudi ne manjka (dogaja se namreč, da nekatere kandidate tudi odklonijo).
Za Pamir sta na voljo dva programa. Za alplager Ačik Taš (3700 m) pod Pikom Lenina (7143 m) v dveh rokih (7. do 28. julija in od 31. julija do 21. avgusta), po 1200 dolarjev. Mogoče pa je tudi pod Pik Komunizma (7495 m), prav tako julija in avgusta, toda za 1400 dolarjev in več (razni dodatni aranžmaji, tudi turistični, z ogledi taškentskih mest npr.).
V Kavkazu imajo kar štiri sezone: zimsko (februar in marec, po 600 dolarjev za 16 dni), spomladansko (10. do 26. maja prav tako za 600 dolarjev), poletno, ki ima več rokov, možnosti raznih modifikacij, z doplačilom in brez njega, predviden je obisk različnih področij, ter še jesensko (8. do 24. septembra).
Aranžma »Altai 86« je predviden od 3. do 26. avgusta, za 1300 dolarjev in - v malo znana področja ter s pretež-no nižjimi vrhovi. Sedaj najbolj zanimiva pa sta dva (zimski in poletni) aranžmaja »Čimbulak 86«. Namenjena sta obisku gora nad Almo Ato in Zaalajskega Ala-Taua (Tien Šana), staneta pa »le« 750 dolarjev.

Bonington ni le alpinist
LONDON - Chris Bonington je prav gotovo eden izmed najbolj znanih britanskih alpinistov. Uveljavil se je na številnih področjih, tudi kot vodja nadvse uspešnih odprav (npr. prek J stene Anapurne). Je eden najstarejših alpinistov, ki se je povzpel na Everest in še bi lahko naštevali. Je pa tudi ljubitelj in poznavalec orientacijskega teka in čeprav je že srečal Abrahama, se še pogosto udeležuje celo tekmovanj. Pred nedavnim pa so ga izvolili tudi za predsednika angleške zveze za orientacijski tek.

Na vseh vrhovih
DRESDEN - Saksonska Švica, kot nekateri imenujejo področje neštetih peščenih stolpov ob Labi (NDR), je eno najbolj obiskanih plezalskih področij sveta. Med tisoči, ki se redno preskušajo v tamkajšnjih stenah, pa so le redki, ki se lahko pohvalijo, da so se povzpeli na vse »vrhove«. Werner Dederitsch je šele 55., ki mu je to doslej uspelo, aktiven pa je že skoraj 20 let.

  13.01.1986


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I. K.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45953

Novosti