Žarko Rovšček: Pred kratkim (19. 12. 2012) je Upravni odbor PD Tolmin razpravljal in sklepal o vključitvi Sekcije za turno kolesarstvo v društvo in pri tem upošteval,
... da je bila pri krovni organizaciji (PZS) že ustanovljena Komisija za turno kolesarstvo in da Pravila PD Tolmin predvidevajo med dejavnostmi društva tudi turno kolesarstvo. UO bo predlagal Občnemu zboru PD Tolmin, da sprejme v zvezi s tem dokončen sklep.
Pri nadaljnjem delu sekcije in planiranju njenega dela bo potrebno upoštevati, da so markacisti PZS edini, ki skrbijo za nadelavo in vzdrževanje planinskih poti. Občasno se jim na delovnih akcijah pridružujejo tudi drugi člani PZS, lovci, pripadniki pašnih skupnosti, TNP in drugi uporabniki planinskih poti. Dejavnost markacistov finančno, organizacijsko in programsko podpira PZS, po svojih zmožnostih in v okviru svojih pristojnosti pa tudi matična planinska društva. Planinske poti predstavljajo zgodovinsko utemeljen in občutljiv »inventar« PZS, ki temelji na 120-letni zgodovini te organizacije. Prav planinske poti so bile v daljni preteklosti te organizacije pomembno torišče njenega narodnostno buditeljskega delovanja. Občutljivost souporabe planinskih poti je zato nakazala tudi razprava na zadnji seji UO PD Tolmin. Izraženi so bili pomisleki o možnostih in perspektivah sobivanja in sodelovanja kolesarjev v okviru PD. Prevladala je nelahka, a razumna odločitev odbornikov, da je glede izkoriščanja planinskih poti, z vsemi škodljivimi učinki, ki jih lahko gorsko kolesarstvo prinaša, bolje imeti ob sebi organiziranega sogovornika. Z novo sekcijo za turno kolesarstvo naj bi se v bodoče v okviru PD usklajevali vsi interesi uporabe planinskih poti. Razvoj turnega kolesarstva je namreč dejstvo, ki ga ni možno spregledati, ne glede na to ali je ta dejavnost vključena v PD ali ne.
Ustanovni zbor sekcije
26. januarja 2013 se je v Tolminu zbralo kakih 15 navdušencev z namenom, da v okviru PD Tolmin ustanovijo novo sekcijo. Naj takoj uvodoma povemo, da bi jih gotovo prišlo na zbor še enkrat več, a so bili na isti dan tudi drugi dogodki, ki se jih nekateri kolesarji udeležujejo (letni zbor alpinistov, občni zbori nekaterih sosednjih društev itd.). Zbora se je udeležil tudi predsednik Komisije za turno kolesarstvo PZS, Jože Rovan.
Na zboru je pobudnik in predlagatelj ustanovitve sekcije Peter Dakskobler predstavil program aktivnosti nove sekcije v letu 2013. Obsegal bi: dve delovni akciji na planinskih poteh; zbor kolesarjev na planini Razor, s katerim bi promovirali tudi kočo, združen s »Kramp turco«; vzpostavitev komunikacije z markacisti, pohodniki, TNP, LTO Sotočje in turističnimi agencijami; oblikovanje predloga za razvoj planine Razor in okolice kot zanimive destinacije za kolesarske goste; organizacijo predavanja. Za bodoče komuniciranje je registriran e-naslov: mtb.pdtolmin@gmail.com, na Facebook pa MTB PD Tolmin, predvidena pa je tudi predstavitev sekcije na spletnih straneh PD Tolmin.
Srečanje so namenili tudi razgovoru o obnašanju kolesarjev na planinskih poteh, ki jih ureja in vzdržuje Markacijski odsek PD Tolmin. Jože Rovan je v razpravi o poškodbah planinskih poti vzpostavil razliko med gozdnimi potmi in tistimi nad gozdno mejo. Slednje so zaradi pomanjkanja podrasti gotovo najbolj občutljive. Pri označevanju kolesarskih poti na obstoječih planinskih, se uporablja dopolnilne smerne tablice samo v križiščih (pritrditev na obstoječe drogove), ob prvi naslednji markaciji pa še dodaten modri znak (črta). Dodaten modri znak naj bi se uporabljal le še na mestih, ki so dvoumna. Za dvonamenske poti naj bi bil predpisan pogoj širina 1,5 m; na gozdnih poteh to pomeni širino med dvema drevesoma. Rovan je v nadaljevanju poudaril potrebo po sodelovanju z Markacijskim odsekom matičnega PD, in da mora imeti sekcija obvezno vsaj enega izšolanega vodnika. Anketa, ki so jo izvedli, je pokazala, da je med planinci veliko kolesarjev. Precej je med njimi takih, ki zaradi različnih poškodb v zrelih letih dajejo prednost gibanju v planinskem svetu s kolesom. V okviru Komisije za turno kolesarstvo PZS že razmišljajo tudi o posebni kolesarski transverzali. V razpravi so posegli tudi ostali udeleženci zbora in izpostavili tudi to, da prihajajo iz različnih planinskih društev, kar bi morali usklajevati na Meddruštvenem odboru PD. Predlagali so, da bi za »spustaše« določili prav posebno pot (npr. na Kolovratu). S tem bi zmanjšali osnovni problem na planinskih poteh in povečali turistično ponudbo. Zelo primerno bi bilo urediti tudi kakšno zapuščeno pot, ki ni več zanimiva za pohodnike.
Komisija za turno kolesarstvo pri PZS v svojem sestavu nima posebne skupine, ki bi bedela nad vzdrževanjem poti. To dejstvo pa je lahko tudi v okviru PD Tolmin stalen vir nesporazumov in konfliktov. Da bi se jim v bodoče, ob vsem upoštevanju potreb Sekcije za turno kolesarstvo, izognili, so se že na prvem zboru dogovorili, da bodo kolesarji izkazali pripadnost PZS s plačano članarino (ta vključuje tudi zavarovanje), da se bodo dejavno vključili v delovne akcije markacistov pri vzdrževanju planinskih poti, zlasti tistih, na katerih so poškodbe zaradi gorskega kolesarjenja najpogostejše, da bodo znotraj PD Tolmin skupno določili poti, ki jih lahko uporabljajo turni kolesarji, in njihovo označevanje, kakor tudi za to, kdo naj jih financira. Če bi bile med njimi tudi take poti, kjer se ni možno izogniti skupni uporabi, bi se morali o pogojih njihove uporabe kolesarjev še posebej natančno dogovoriti, vključno s sprejemanjem odgovornosti za njihove poškodbe in sanacijo.
Vključitev Sekcije za turno kolesarstvo v PD Tolmin je prav gotovo pomemben korak za matično društvo. Prav bi bilo, da bi ga v prihodnosti ob dobri volji in obojestranskem sodelovanju tudi opravičili.
Žarko Rovšček