Slovenske novice - Boštjan Fon: ... Gašper se je komaj rešil. Turna smuka je bila v soboto usodna za 44-letnega Aleša Žepiča iz Kranja.
BEGUNJE, KRANJ – Magičnost opoja zavoja v popolni belini nedolžnega pršiča po vzponu, kjer vsak korak šteje, je za turnega smučarja vrhunec, kot za pesnika zadnja pika v sonetu. Podrič v dolino na snežni odeji, po tistem, ko se za hipec dotakneš svojega koščka nebes na osvojenem vrhu, je težko opisati takemu, ki se mu zdi hribolazenje pozimi nepotrebno. Ker je turno smuko treba čutiti, tako, kot jo je čutil Kranjčan Aleš Žepič. Na Begunjščico, 2060 višinskih metrov visok vrh v karavanškem pogorju, se je v soboto odpravil z dolgoletnim tovarišem in popotnim kolegom ter pevskim prijateljem iz Akademskega pevskega zbora France Prešeren iz Kranja Gašperjem Markičem. Nista šla prvič na to turo s smučmi; predel Begunjščice, kjer je najvišja točka Veliki vrh, sta dobro poznala, večkrat sta se z dilcami na nahrbtniku vzpenjala skozi katero od grap in se potem z njimi na nogah spuščala v dolino. To soboto je sneg, sprijet v kložo, dosegel kritično točko zdrsa, točko, ko se odpelje proti dnu, in v svoj objem je trdno, usodno, stisnil 44-letnega Aleša.
Aktivirali reševalce iz Radovljice
»Takoj ko smo prejeli obvestilo o nesreči turnega smučarja, pravzaprav je informacija govorila o dveh udeleženih, smo aktivirali člane naše postaje, enajst jih je sodelovalo v akciji,« je začel načelnik postaje Gorske reševalne službe Radovljica Toni Smolej, ki je bil vodja intervencije: »Hkrati je k akciji pristopil zdravnik dr. Iztok Tomazin s postaje GRS Tržič. Najprej je z brniškega letališča vzletel helikopter Slovenske vojske kot podpora moštvu reševalcev iz Radovljice, sočasno smo aktivirali še posadko policijskega helikopterja, ki bi v primeru potrebe prepeljala moštvo vodnikov – gorskih reševalcev in njihovih lavinskih psov z Vršiča, kjer je potekalo štiridnevno usposabljanje pod okriljem naše zveze.«
Kložast plaz, ki se je odrinil od podlage v hipu, ko je bil na njegovem predelu nesrečni Kranjčan, je začel svojo pot okoli 50 metrov pod vrhom Begunjščice in se usmeril na Rožo v smeri proti Robleku. Predel, kjer je šla lavina, je poznan poletnim pohodnikom, ki gredo iz Ljubelja skozi Bornove tunele na planino Prevala in naprej proti Begunjščici. Žepiča je snežna gmota ujela in ga nosila s seboj okoli 500 metrov nižje. Kako silna je bila moč narave, pove podatek, da so reševalci našli turnega smučarja, a ob njem le del njegove opreme, ostalo je sneg prekril in skril reševalcem. »Oba turna smučarja, ki ju je zajel kložast plaz, sta bila opremljena, kot se spodobi in kot je za te vrste vzponov primerno, kot smo lahko izvedeli, sta imela tudi dovolj znanja in izkušenj. Morda je bila usodna relativno pozna pot nazaj v dolino, saj sta bila na južnem pobočju,« je še povedal vodja akcije Smolej in dodal, da se je logistika akcije izvedla izjemno hitro. »Žal pa še vedno prepozno za turnega smučarja, ki je izgubil življenje v plazu.«
Že manjša obremenitev prožila plazove
Agencija RS za okolje je v petek, dan pred tragičnim snežnim plazom v Begunjščici, izdala sporočilo o snežnih plazovih, kjer je med drugim zapisano: »Nevarnost snežnih plazov je v visokogorju Julijskih Alp in zahodnih Karavank 3. stopnje po evropski petstopenjski lestvici. Nevarna so predvsem mesta z napihanim snegom ter strmejša pobočja. Že ob manjši obremenitvi snežne odeje lahko sprožite snežni plaz. Spontanih plazov večinoma ne pričakujemo.« Glede na to, da je bilo konec tedna v gorah sončno, a mrzlo vreme, je bila temperatura ves čas pod nič stopinjami. Snežna odeja se je počasi sesedala in preobražala, a na osončenih pobočjih se je čez dan ojužila, ponoči pa pomrznila in nastajala je vrhnja strjena skorja. V osojah ter nad 2000 višinskih metrov je sneg ostajal suh in po predvidevanjih agencije se bo nevarnost snežnih plazov počasi zmanjševala.