Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Pri Fortu v Logarski dolini

dLib.si

ponedeljek, 11. avgust 1930, ob 14:46, Boris Štupar, ogledov: 1194

Nova doba (1930): Celjski mestni avtobus, ki vozi sedaj v sezoni za borih 55 Din ob ½ na 5. popoldne iz Celja v Logarsko dolino, je vsikdar natrpano poln. Vse hiti iz mesta na oddih v naš slovenski raj, državni uradniki in privatni nastavljenci hočejo preživeti svoj dopust v svežem planinskem zraku, daleč proč od mestnega prahu in vrvenja.

Težko nalogo ima oskrbnik Tillerjeve oz. Piskernikove koče, vedno skrbi naš Fort, ko priropoče zvečer okrog pol 21. pred kočo avtobus in se iz njega vsiplje množica turistov, izletnikov in letoviščarjev ter obsuje ubogega Forta z vprašanji po prenočišču. in večerji.
Pa kmalu je vse urejeno, nekaj in to »sitneži«, ki jih Fort že pozna in ki navadno prijavijo že nekaj dni poprej svoj prihod, jih dobi ležišče v Tillerjevi koči, drugi del, manj zbirčni ljudje, gre v »prvo nadstropje« Piskernikovega zavetišča, ostanek, utrjeni in z vsem zadovoljni pa hajd na skupno ležišče.
Večerja je med že pripravljena.
Novi gostje vstopijo v obednico, kjer so kar v hipu in nehote sredi vesele in — kakor pravi g. starešina — »izobražene« družbe stalnih, vsakoletnih obiskovalcev te najprijetnejše planinske postojanke SPD, in se morajo takoj vživeti v domače, neprisiljeno vedenje »stalnih abonentov«.
Poznamo se vsi takoj, čeravno je med novodošlimi tudi več takih, ki jih še nikoli nismo videli. Pa nič zato, tu v koči ne poznamo konvencionalnosti, vsi smo sovražniki strogih form. Saj si želimo odpočiti tu predvsem živčno. Forme pa gredo, kakor še marsikaj drugega, na živce, kakor pravi g. starešina, lani še g. svetnik. Ja, ko bi njega ne bilo vsako leto v koči — letos praznuje že desetletnico svojega prvega dopusta v Logarski dolini, bi marsikdo šel kar mimo koče na Okrešelj ali pa ostal pri Logarju! Jaz že!
Črez dan strog molk kakor pri skavtih v bližnjem taborišču, pa tam traja molk le eno uro. Zvečer se razvnamemo pri »potočnicah«, tako se namreč imenujejo že zdavnaj priložnostne narodne popevke po avtorju Potočniku, kakor nam je to tajnost razodel zadnjič pri svojem obisku v koči predsednik CPD iz Celja, ki je prepeval »potočnice« z avtorjem pred mnogimi leti v Velikih Laščah, v času, ko je nosil — takrat še sodni adjunkt — g. Potočnik dolge, navzdol zavihane brke. Kakšen je neki bil?! Pa lase je tudi še imel takrat na glavi! Kako radi bi ga takega videli vsi njegovi mnogobrojni znanci, vsaj na sliki. Pa so srčkane te »potočnice«. Radi smo jih prepevali vsak večer v koči, naučili smo se jih pa en večer celo vrsto.
Žalibog moramo ob 22. nehati s petjem, ker mora biti v koči po tem času pa do 5. zjutraj absoluten mir, kakor je to čitati na posebnih napisnih tablah v koči. Včasih smo prekoračili policijsko uro ali pa smo si pomagali tako, da smo šli iz koče in smo zunaj peli, ker to strogo tolmačenje predpisov SPD dopušča, kakor je to poudaril g. starešina. On pa je za nas avtentičen vir in ga tudi radi ubogamo.
Posetnikov Tillerjeve oz. Piskernikove koče je vsako leto več. Kakor je posneti iz spominske knjige, je bilo v letu 1926.: 1334 posetnikov, leta 1927: 917, l. 1928.: 1719, l. 1929.: 1941, letos pa jih je bilo do 23. julija že 1113. Če se upošteva, da je bilo obiskovalcev na isti dan v l. 1926.: 570, 1. 1927.: 312, 1. 1928.: 761 in l. 1929: 920, potem je pričakovati, da bo letos število obiskovalcev presegalo daleko lansko številčno stanje.
Celjska podružnica SPD bo morala resno načeti vprašanje zgradbe hotela v Logarski dolini. Vsako leto prihaja več tujcev tja in to ne le iz naših hrvatskih in srbskih krajev, temveč iz Nemčije, Avstrije in Švice. Zlasti Hrvatje in Srbi iz Savske in Drinske banovine se radi nastanejo v koti kot letoviščarji za daljšo dobo. Vsi tujci in domačini ne morejo dovolj hvaliti življenja, udobnosti in nepretiranih cen v tej naši planinski postojanki sredi prelepe Logarske doline.
Da je hrana okusna, tečna in raznovrstna, skrbi v kuhinji Francka, dolgoletna bivša farovška kuharica, za dobro pijačo pa se briga odbor celjske podružnice. Izvrstnega domačega kruha, mleka, surovega masla, smetane in strdi je vsikdar ; dovolj v svežem stanju na razpolago. Kdor ni prelen, si lahko cel mesec julij nabira na bližnjih »fratah« vsak dan lonec rdečih jagod za desert po obedu ali si napravi jagodovo bovlo, za kar nudi klet pod kočo izvrstno vino v buteljkah.
Za kopalce je lansko leto zgrajeni Tillerjev bazen na razpolago, na pesku, ki je nanošen okrog bazena, pa jo prilika za sončenje. Kdor želi dati v pranje perilo, ga lahko izroči vrlim dečvam solčavskim, ki sicer opravljajo v koči posle sobaric, snažijo vsak dan čevlje in obleko ter strežejo v obednicah.
Vsestransko agilna celjska podružnica SPD je postavila letos poleg koče tudi avtogaražo, kjer je prostora za 2 luksuzna avtomobila in za mestni avtobus; v garaži sta tudi dve sobici za šoferja. Pošta in časopisi prihajajo vsak dan opoldne, razen tega oskrbi potrebna sporočila in naročila uslužni šofer mestnega avtobusa.
Za one, ki hočejo delati izlete iz koče, je prilike dovolj, da pohitijo v 2 urah na Okrešelj ali na Klemenškovo planino h kmetu Klemenšku na črn kruh in kislo mleko ali celo na Olševo v 3 ½ urah k g. prof. Brodarju. Kratek izlet pa je k Logarju, kjer najdeš vedno znance, ki v Tillerjevi koči niso mogli dobiti prosto ra.
Takšno je življenje pri Fortu v Tillerjevi oz. Piskernikovi koči. Človek si tu v vedno prijetni družbi spočije živce in telo, prezrači pljuča in nasrka novih moči za delo v prihodnjem letu, pri tem pa se raduje nad lepimi uspehi našega Slovenskega planinskega društva, ki so obenem uspehi za povzdigo tujskega prometa v naši državi.
Kdor želi preživeti prijetne počitnice, vzemi nahrbtnik in palico, deni v žep nekaj »metuljev«, pusti skrbi doma, sedi na mestni avtobus Celja—Logarska dolina, v Tillerjevo kočo pa prinesi mnogo dobre volje, vse drugo bo prišlo samo od sebe.

Nova doba, 11. avgust 1930
 

eXTReMe Tracker