Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Na višinah Mount Everesta

Jutro (1923): Iz Londona prihaja poročilo, da se napoti letos tretja angleška ekspedicija v himalajsko gorovje v trdni nadi, da se ji končno posreči, doseči 8810 metrov visoki vrh Mount Everesta, najvišje gore sveta.

Prvi dve ekspediciji v letih 1921. in 1922. sta dosegli, kakor smo v našem listu obširno poročali, lepe uspehe in je zlasti lanska ekspedicija privedla drzne turiste v neposredno bližino zaželjenega cilja.
Angleži smatrajo to podjetje za svojo nacionalno zadevo. Severni in južni tečaj nista več terra incognita; njihova pozornost in njihovo zanimanje velja sedaj najvišji gori sveta. Simbolični pomen takih stvari se nc sme podcenjevati. To je bajni »Excelsior«, ki je še vedno velikega pomena za vsa človeška stremljenja in dejanja. To ni samo poželjenje po rekordu: v tem pogledu so težave in nevarnosti, ki groze človeku v skoraj nedosežnih višavah, prevelike; skrbna priprava in izvršitev takega podjetja je naloga, kateri so kos le najboljši možje.

Dosedanjih dveh ekspedicij v himalajsko gorovje so se razen alpinistov udeležili tudi geografi, zoologi in naravoslovci.
Ekspediciji sta bili zamišljeni kot pripravljalno in poizvedovalno podjetje. Lani je alpinistični oddelek ekspedicije dospel do višine 8210 metrov. Nesreča, ki je zahtevala sedem človeških žrtev, je napravila začasno konec nadaljnjemu prodiranju in raziskovanju.
Vodja ekspediciie na Mount Everest, polkovnik Howard Bury, je nedavno v posebni knjigi obelodanil uspehe z redko vztrajnostjo in pogumno podjetnostjo izvršene ekspedicije, ki so ne samo v alpinističnem, ampak tudi v naravoslovnem pogledu izredno zanimivi. Kar je pri naravoslovcih vzbujalo posebno pozornost, je bujnost rastlinstva in bogastvo živalstva, ki so ju drzni raziskovalci našli v onih, človeški nogi komaj dostopnih višavah.
Taka so naravoslovci, ki so bili prideljeni ekspediciji koncem meseca maja v višini 3960 metrov naleteli na širne livade trobentic in drugih dišečih cvetic. V gorskih dolinah je rasla bujna trava. Do višine 4100 metrov rastejo sleč (rhododendron), breza in brinje; v višini 3650 metrov so bili še pravcati brinjevi gozdovi z debli, ki so imela do šest metrov obsega in do 46 metrov višine. Na severnem pobočju Mount Everesta so našli tri različne vrste planink. V isti višini so naleteli tudi na izredno velike rastline, ki so imele pavoli podobne bučke, katere so tudi ob mrzlih dnevih obletavali čmrlji.
V višini 6000 metrov še uspeva neka našemu ovsu podobna rastlina; 5500 metrov visoko je imel modri svedrič (gentiana) cvet v premeru 2,5 centimetra. Divji mak zraste do dva metra visoko ter ima temnomoder cvet v premeru 5 centimetrov.

Glavna vrsta žita, Ječmen, uspeva do višine 4570 metrov, pšenica do višine 3900 metrov.
Živali v onih krajih, kjer jih nikdo ne preganja, ne poznajo strahu in se brez bojazni približajo človeka; divje ovce, krokarji, divji golobi zobljejo hrano z dlani človeške roke. Tipični sesalec v himalajskem gorovju, divji yak, je ena najčednejših živali; koplje se v pesku in dlaka njegova se sveti kakor svila. Opica, na katero so člani ekspedicije naleteli v višini 3350 metrov, je bila edina, ki jim je prišla pred oči. V višini 3650 metrov so našli velike množine lačnih pijavk, ki so bile ljudem in mezgom zelo nadležne.
V višini 4270 metrov so slišali kukavico, dočim se v Indiji kukavica ne nahaja v
višini nad 1500 metrov. V višini nad 4000 metrov se tu in tam še prikažejo tibetski osli in gazele; pogosto pa se tu še videvajo planinski zajci, ki skupno žive v podzemeljskih jamah. Neka vrsta kuščarjev živi še 5180 metrov visoko, potem pa je živalstvo vedno redkeje. Na divje ovce, volkove, lisice, zajce, podgane in miši, krokarje, vrane in jastrebe naletimo še v višini 6100 metrov: 6400 metrov visoko se slede še lisice, volkovi in zajci, v isti višini tudi še kragulj. Najvišje (7540 metrov) se nahaja brkati ser, ki mogočno kroži še v višavi že za dve tretjini razredčenega zraka.

Letos meseca maja se poda na težavno in nevarno pot v Himalajo tretja ekspedicija. Upati je, da v tretjem naskoku doseže popoln uspeh in razvije angleško zastavo na vrhu Mount Everesta, kamor doslej še ni stopila človeška noga.

Jutro, 22. februar 1923

dLib.si

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45953

Novosti