Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

»Škandal« v Vratih

  09.09.1996


Arhiv planID

ponedeljek, 9. september 1996, ob 16:30, Boris Štupar, ogledov: 1407

Delo: Usmerjeni novinar in humorist Tone Fornezzi-Tof že dolgo skrbi za »ohranjanje« narave in »pravih« ljudi na »pravih« mestih.

V najboljših letih je »branil« Trento in Triglav pred zvočnim onesnaženjem, tako da se je z mopedom povzpel na Triglav! Potem je »varoval« očaka pred zasmetitvijo s stotimi ženskami + Jovanko. V zadnjih letih ni manjkal pri množičnih predsedniških pohodih in plezanjih. Lani, ob stoletnici Aljaževega stolpa, si je skupaj s svojimi pokrovitelji prisvojil Aljaža in njegov stolp, resničnih nadaljevalcev Aljaževega duha in dela pa sploh niso pustili zraven oz. so lahko sodelovalne kot »črne mravljice«.

Letos, ob stoletnici postavitve prvih Aljaževih koč na Kredarici in v Vratih, se mu taka posvojitev ni popolnoma posrečila. Zato si je poleg Moped showa, katerega raskavi, usmerjeni humor je nasproten Aljaževi šegavosti, lotil še horuk udarniškega smetarskega podviga prav v času Aljaževih proslav! (Čisti se pred, ne med prazniki, g. Toff!) Kljub spoštovanju idealizma tistih »čistih mravljic«, ki prostovoljno in zastonj pobirajo smeti, se s takimi horuk površnimi načini gorskega sveta ne da ohraniti pred razvrednotenjem.
Strinjam se z g. Stankom Koflerjem, zavzetim planincem, oskrbnikom, zavednim Slovencem in ohranjevalcem Aljaževega duha (tudi Aljaž je znal odločno nastopiti; brez te odločnosti ne bi bilo ne stolpa ne slovenskih koč in še marsičesa ne!), da mora vsako planinsko društvo na svojem območju stalno (vsakodnevno) skrbeti za ohranjanje narave. Planinska zveza pa bi jim morala vsestransko pomagati. Zakaj se organizatorji horuk akcij in predsedniških pohodov bolj ne zavzamejo za to, da bi bila zakonodaja planinski organizaciji bolj naklonjena, da bi lahko pravočasno izpolnila svojo nalogo!? Zakaj ne organizirajo protestnega pohoda ?

Poniglavosti, ki jih je doživel g. Stanko Kofler, me ne presenečajo, preseneča pa me ravnanje Dovžanov, njegovih sovaščanov, ki se premalo zavedajo, da so postali zgodovinski slovenski kraj prav po zaslugi Jakoba Aljaža. Tega ob koncu Aljaževih dni ni bilo čutiti: cerkev na Dovjem, ki jo je Aljaž urejal s tako ljubeznijo, je bila med slavnostno mašo tako prazna, kot bi bila čakala mizarjev, da bodo postavili nove klopi. Na njegovem grobu je bil več kot skromen šopek kranjskogorske občine, majhen, suh venček, lončnica, v katero je dobra duša zapičila rdečo gladiolo, preostale pa položila na grob Klementa Juga, in tri sveče, z mojo vred! Zelo zelo skromno, če to primerjaš z grobovi Dovžanov, ki se na novem pokopališču kar šibijo pod marmorjem, cvetjem in svečami, ter z razkošnostjo proslav, ki jih organizirajo Tofovi tovariši!

Ob stoletnici velikega podviga bi mu bile Dovžanke lahko spletle venec iz domačega cvetja. Pa tudi na Požganca ne bi bili smeli pozabiti! Očitno jim je gmota ljubša kot duh. Kapelico v Vratih smo spoštovalci Aljaževega dela sicer napolnili, tudi nekaj Angležev je bilo na stopnišču. Enako dvoranico v njegovem dovškem kulturnem domu. Pa vendar je to malo glede na to, da je današnje Dovje-Mojstrana veliko naselje.
France Urbanija je na hudi tlaki, ko se trudi nekoliko poduhoviti vso to »materijo«!

RUDOLF BLAŽ, Bobenčkova 5, Ljubljana ( Delo, 9.9.96 )
 

eXTReMe Tracker