Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 09.12.1996

  09.12.1996


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I.K.

ponedeljek, 9. december 1996, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1338

Delo, Šport: ... Vzhodna stena Cerro Torreja

Grega Lačen (AO Črna) in Dani Vezovnik (AO Ravne) sta prejšnji teden odpotovala v Patagonijo, kjer nameravata preplezati prvenstveno smer v osrednjem delu vzhodne stene Cerro Torreja. V tej steni sta zaenkrat preplezani le dve smeri. V levem delu Hudičeva diretisima, ki jo je pred leti preplezala naša odprava in v desnem delu angleška smer, ki pa ni splezana do vrha. Smer, ki se je nameravata lotiti naša alpinista, je poskušalo preplezati že kar nekaj odprav, vendar pa so zaradi padajočega ledu vsi odnehali že v spodnjem delu. Če bosta Lačen in Vezovnik naletela na idealne razmere, bosta skušala steno preplezati v enem zamahu, najverjetneje pa bosta morala večkrat vstopiti v steno in jo postopoma opremljati s fiksnimi vrvmi.
Oba imata za seboj težke tehnične smeri v El Capitanu, tokrat pa se bosta prvič srečala z viharji in močnimi vetrovi Patagonije. Domov se bosta vrnila konec februarja.
Mlada alpinista so finančno podprli IGEM, Birocom. Orel, MPI, Rudnik Mežica, Oskrba, Cablex, Metal, Sova, Zavarovalnica Maribor, Intes, PD Črna in AO Ravne.

(M. P.)

Pogovor s Kammerlanderjem
Mariusz Biedrzycki (njegova mati je Šalamunova iz Kopra) je za poljsko revijo Gory, katere sourednik je, sredi novembra v Altermarktu, opravil zanimiv pogovor s Hansom Kammerlanderjem. Predvsem ga je seveda spraševal o smučanju z osemtisočakov. Prvega, z Makaluja, sem opravil z višine nekaj nad 8000 m, mu je kratko razložil. Sicer pa, da se je temu lahko posvetil šele, ko se je osamosvojil od Messnerja, ki je zaviral to njegovo aktivnost. Njegov najtežji smuk doslej, da je bil z Nanga Parbata, po diamirski steni, začel da ga je 'pri samem vrhu'. Akcije 'Everest' pravi, da ne bo ponavljal, smučati pa namerava še z Kangčendzenge in Čogorija (K2). Na stil pa veliko ne da, dovolj mu je, če presmuča tudi le 3/4 sestopa.

(F. S.)

158- krat na osemtisočakih
Na prvi ruski internetski alpinistični strani (Risk Journal) je zanimiv prikaz aktivnosti ruskih alpinistov v Himalaji. Od leta 1982, ki ga štejejo za uraden vstop na himalajsko pozornico, so opravili že 158 pristopov na osemtisočake. Toda - na vseh 14 pa še niso bili, manjka jim Kangčendzenga, Nanga Parbat in oba Gašerbruma. Največ jih je bilo na Everestu (44), na Makaluju, Lotseju in Broad Peaku pa le po dva. Največ pristopov na osemtisočake imajo: Sergej Bogomolov (5), Vladimir Baškirov in Vladimir Korotajev jih imata po štiri, takih s po tremi pa je kar sedem (med njimi tudi pokojna Ekaterina Ivanova).

(F. S.)

Samodejne radijske postaje za klic v sili v gorah
Bliža se zima, pravzaprav je že tu. Le redke planinske postojanke so še odprte, ljudje pa gore (vse več) obiskujejo tudi, ko so že odete v snežno odejo. In ker nesreča nikoli ne počiva, je dobro vedeti, da je Gorska reševalna služba Planinske zveze Slovenije, ki je med vodilnimi v svetu na področju zvez, že uredila nekaj samodejnih radijskih postaj za klic v sili. Prvo so pred dvema letoma postavili v Vratih. Sledile so na Okrešlju, Korošici, Krnu in vrh Stola, v kratkem pa bosta postavljeni še na Kamniškem sedlu in Velem polju.
Postaje z oznako SAPOGO so v celoti plod domače pameti in podobnih v svetu še ni. Proizvaja jih podjetje Elektrotehnika - Elzas po načrtih ing. Janeza Oštirja. Na pogled so podobne telefonskim javljalnikom ob avtocestah in tudi uporaba je podobna. In ker je proizvajalec pogodbeno vezan tudi za vzdrževanje (in to na terenu samem), se ni bati, da bi prepogosto ne delovale.
Podkomisija za zveze pri GRS pripravljajo še eno dopolnitev. Slavc Šetina končuje priprave za montažo radijske postaje na Komni, ki bo sprejemala na drugem kanalu GRS (160,525 MHz). Za imetnike ročnih radijskih postaj, ki jih ni ravno malo (še malo pa bodo z njimi opremljeni tudi vsi slovenski gorski reševalci), to pomeni idealno možnost, da kadarkoli odpošljejo klic v sili, vedo, da bo posredovan na pravi naslov. Podobna postaja je bila doslej - če izvzamemo postaje s t. i. gospodarsko frekvenco v naših planinskih postojankah, ki pa so žal odprte le med poletno sezono - le na Kredarici (prvi kanal ali 157,725 MHz).
Pripombe, da so vse (omenjene, pa tudi druge podobne) frekvence namenske in se le tako lahko uporabljajo, najbrž ni potrebno posebej poudarjati.

FRANCI SAVENC

Treking Patagonija
Golfturist organizira od 26. t. m. do 10. januarja novoletni treking po Patagoniji in Ognjeni zemlji. Treking bo vodil Silvo Karo, ki bo 10. t. m. ob 18. uri v prostorih Golfturista na Trdinovi 3 v Ljubljani z diapozitivi predstavil ta treking. Prijave in informacije: Golfturist, telefon 061/133 71 44 in 133 71 73.

ALPINISTIČNE NOVICE

Zlati cepin '96
Konec tedna je v Autrans pri Grenoblu odpotoval Tomaž Humar, ker je bil prvenstveni vzpon, ki sta ga spomladi skupaj z Vanjo Furlanom opravila v severozahodni steni Ama Dablama (6828 m) uvrščen v najožji izbor najboljših svetovnih dosežkov. Komu bo žirija podelila Zlati cepin, bomo poročali prihodnji ponedeljek. Tomaž Humar, ki ga kot poznavalec poti in protokola spremlja Marko Prezelj, bo imel o vzponu tudi kratko predavanje. Povabil ga je J.C. Marmiere, predsednik elitnega alpinističnega kluba GHM. Zlati cepin so prvič podelili leta 1991, in sicer Marku Prezlju in Andreju Štremflju, ki sta kot člana odprave Kanč'91 prva preplezala jugozahodni greben Južne Kangčendzenge (8.472 m). Leta 1992 je bil nominiran prvenstveni vzpon solista Slavka Svetičiča po smeri Manitua v Grandes Jorasses. 1995 pa spet prvenstveni vzpon Marka Prezlja in Andreja Štremflja v severnem stolpu Paine v Patagoniji.

(T. Š.)

Južna Amerika
V sredo, 11. t. m., bodo vzpone na bolivijske šestitisočake in življenje pod njimi predstavili Andrej Kokalj, Mire Steinbuch in Ničo Kregar. Predavanje z diapozitivi bo v dvorani zavoda Sv. Stanislava (Škofijska gimnazija v Lj.) ob 20.15.
Istega dne ob 19. uri bosta Špela Hleb in Silvo Babič v prostorih Tehniške fakultete v Mariboru (predavalnica A 105) predstavila alpinistično - padalsko odpravo v Čile in na Aconcaguo.

(M. P.)

Kategorizacija
Zadnji rok za oddajo seznama vzponov za kategorizacijo vrhunskih alpinistov poteče 10. t. m.. Vse potrebne papirje je potrebno poslati na PZS. Dvoržakova 9. Ljubljana.

(M. P.)

Diploma Gučka in Lukančičeve
V torek sta na Fakulteti za šport naša vrhunska športna plezalca Viljem Guček in Metka Lukančič uspešno opravila zagovor diplomske naloge 'Ocenjevanje in vrednotenje plezalnih vzponov'; mentor je bil dr. Stojan Burnik. somentor pa dr. Bojan Leskošek. Čestitamo!

V plezališčih
Boštjan Weinger in Gašper Bratina, petnajstletnika iz Ajdovščine, sta letos največ plezala v domačem plezališču Vipavska Bela. Oba sta preplezala Možgnaski mrk (7b+) in Tasiča (7b+), Weinger pa je opravil tudi eno izmed redkih (morda celo eno izmed prvih) ponovitev Babson Taska (7a). Po desetih dneh študiranja smeri je Weinger preplezal tudi svojo do sedaj najtežjo smer, Mašo sprave (8a+ oz. X-).
Erik Švab je v Mišji peči na pogled splezal Hugolino (7b+ oz. IX-). Klemen Brenk je za Midlife Crises (7c/c+) v Iškem Vintgarju porabil en dan, za La Belle Femme (7c/c+) v, Kotečniku pa dva. Na Primorskem mu je v petem poskusu uspelo v smeri Gor (7c+).

(M. P.)

Tinin raz prosto
Andrej Grmovšek in Ivo Baumann sta med novembrskimi prazniki preplezala malo obiskan Tinin raz v Debelem Kuku (Paklenica). Najverjetneje sta opravila tudi prvo prosto ponovitev (Grmovšek na pogled). En raztežaj sta ocenila VII, sicer pa se težavnost ves čas giblje v okviru šeste stopnje. Varovanje ni bilo najboljše, saj sta v smeri našla le 10 klinov, zatiči in metulji pa so prijemali bolj slabo.
Grmovšek je z Baumanom preplezal še Albatrosa (Grmovšek na pogled z direktno varianto v prvem raztežaju - 7a) in dve kratki prvenstveni (VI- in VI+) v stenah nad vstopom v kanjon.
Andrej Markovič je z Natašo Oberstar prosto ponovil Klin (VIII-), z Maretom Tatičem pa na enak način Velebitaško (VII-).
Alenka Jerala je z Meto Boncelj splezala Domžalsko (VI+) in Brid za mali čekič, s Tomažem Strupijem pa Albatrosa. (M. P.)

Odprave in problematika na tiskovni konferenci
Na Akademskem planinskem društvu Kozjak v Mariboru so pripravili tiskovno konferenco, na kateri so predstavili vzpon Lorenčiča in Polegeka v smeri Aurora v El Capitanu, poleg tega pa so predstavili tudi načrt za naslednje leto -odpravo Šiša Pangma '97. Odprava naj bi odšla na pot v jeseni naslednje leto, njen cilj pa naj bi bila jugozahodna stran 8013 metrov visoke gore v Tibetu. V načrtu je vzpon po Britanski smeri, po njej naj bi poskusili opraviti tudi smučarski spust, ter prvenstvena smer v jugozahodni steni. Odpravo organizirata mariborska alpinistična odseka (Kozjak in TAM), njen vodja bo Samo Žnidaršič, predvidoma bo štela 12 članov, vsaj polovica jih bo iz Maribora, drugi pa iz drugih slovenskih alpinističnih odsekov.
Na tiskovni konferenci so opozorili tudi na problematiko alpinizma in športnega plezanja v Mariboru, saj kljub nekaterim uspehom v zadnjih letih, še vedno ni pravih možnosti za trening, financiranje teh športnih panog pa je še vedno prepuščeno iznajdljivosti posameznikov. APD Kozjak nima niti možnosti treningov na umetni plezalni steni v dvorani Univerzitetnega športnega centra, čeprav spadajo pod mariborsko univerzo. Letos so celo izgubili društvene prostore v centru mesta, ker se tja seli Rektorat Univerze. Nove prostore so si seveda morali najti sami, s podobnimi težavami pa se lahko kaj hitro sooči tudi PD TAM. Ob tem so pozvali mariborsko občino. Športno zvezo in Univerzo, da jim prisluhnejo, saj lahko le z normalnimi razmerami dela dosegajo uspehe in poskrbijo za še večji razmah plezalstva v mestu ob Dravi.

(B. S.)

Šrapnel
Rado Lapanja in Jože Makuc sta v V steni Batognice preplezala novo smer Šrapnel (VI+/V-VI, 200 m, 5 h). Naletela sta na dobro, vendar poraščeno skalo.

(M. P.)

Letošnje srečanje alpinistov veteranov
V Koči na Gozdu se je letos jeseni zbrala na svojem 15. tovariškem srečanju gorniška družba 43 alpinistov veteranov, med njimi tri alpinistke. V njej so bili predvojni plezalci, gorski reševalci in vodniki, ki so v letih po drugi svetovni vojni kot vodje in inštruktorji na alpinističnih tečajih in tečajih GRS prenašali svoje plezalsko znanje na mladi plezalski rod in tako oživljali naš med štiriletno vojno zamrli alpinizem.
Na srečanje so prišli tudi vodje in udeleženci nekaterih naših alpinističnih odprav v tuja gorstva - od Trisula 1960 do letošnjega Everesta - med njimi načelnik KOTG in vodja mnogih himalajskih odprav Tone Škarja. Zbrani so med seboj prisrčno pozdravili doajena slovenskih alpinistov in gorskih vodnikov 90-letnega Janeza Brojana iz Mojstrane.
Planinski družbi je dobrodošlico izrekel predsednik organizacijskega odbora Marjan Perko ter se z enominutnim molkom spomnil v minulem letu preminulih tovarišev Brede Krivec, Staneta Belaka - Šraufa, dr. Mihe Potočnika, Avgusta Primožiča in Jožeta Štolcarja.
Desetim letošnjim jubilantom je organizacijski odbor poklonil knjigo dr. Mihe Potočnika Posušeni rožmarin. Večer je popestril himalajec Viki Grošelj, ko je zbrane z živo besedo in barvnimi posnetki popeljal po najvišjih gorah petih celin.
Po večerji so stekli pogovori med starimi tovariši iz nekdanjih plezalnih navez, oživeli so spomini na minula dogajanja v gorah in prijeten družabni večer v domačem vzdušju planinske koče se je neopazno prevesil čez polnoč.
Naslednje dopoldne so si udeleženci srečanje ogledali muzej Na Logu v Trenti ter se po kosilu v Koči na Gozdu - in obveznem skupinskem posnetku Saše Slavca -poslovili od sveže zasneženih Julijcev. Nekateri z upanjem, drugi z obljubo, da se ob letu osorej spet snidejo nekje v naših gorah.

(V. K.)

Zlati cepin za Tomaža Humarja
LJUBLJANA, 9. - Slovenski vrhunski alpinist Tomaž Humar (AO Kamnik je včeraj prejel zlati cepin nagrado za najboljši alpinistični dosežek na svetu v letu 1996. Humar je letos spomladi s pokojnim Vanjo Furlanom v alpskem slogu splezal na Ama Dablam (6856 m) v Himalaji.

(sš) (Dn)

Varno v gore z gorskim vodnikom
Gorski vodniki, člani Združenja gorskih vodnikov Slovenije, so pripravili program gorniških tur, namenjenih slovenskim in tujim gornikom. Prijave zbirajo: Luka Karničar (tel. 064 44 138. za planinske in plezalne ture nad Jezerskim, Grossglockner, Piz Bernina). Janez Kunstelj (tel. 064 881 646, za turne smuke in klasične smeri v Julijcih, brezpotja v Martuljkovi skupini in vrhove prijateljstva v Sloveniji. Avstriji in Italiji). Bojan Pograjc (tel. 061 443 671, za pristope na tri in štiritisočake po Alpah. Mont Blanc in zavarovane poti v Do-lomitih). Roman Robas (tel. 061 611 147, za Grossglockner, Mont Blanc, Matterhorn, treking v Tibet) in Iztok Tomazin (064 801 667, za letne in zimske plezalne vzpone, turne smuke in brezpotja).

(M. P.)

Zlati cepin v Slovenijo
Svetovni alpinistični dosežek leta je po mnenju Francozov prvenstvena smer v severozahodni steni Ama Dablama Vanje Furlana in Tomaža Humarja
LJUBLJANA - V Autransu pri Grenoblu (Francija) sta v nedeljo elitno združenje gornikov v Franciji (GHM) in Mountagne Magazine razglasila alpinistični dosežek leta 1996: zlati cepin sta za prvenstveno smer v severozahodni steni Ama Dablama (6828 m) dobila slovenska alpinista, pokojni Vanja Furlan in Tomaž Humar (AO Kamnik), ki je tudi odšel po visoko priznanje. Smer, ki sta jo preplezala v alpskem stilu, sta posvetila ponesrečenemu prijatelju Stanetu Belaku-Šraufu.
Konkurenca za zlati cepin, našega alpinista je tja povabil predsednik GHM J. C, Marmier, je bila letos izjemno huda, nominiranih je bilo kar osem vrhunskih alpinističnih dosežkov. Kandidati so bili Poljak Krisztof Wielicki za vseh štirinajst osemtisočakov, od tega Nanga Parbat in K2 v eni sezoni, Rusi za Severni steber Everesta, Vanja Furlan in Tomaž Humar, Italijani za Cerro Torre, Francozi za Aljasko, dve različni mešani švicarsko-francoski odpravi na Grenlandijo in J. C. Lafaille (Francija) za Gašerbrum I in II v enem zamahu brez sestopa v bazni tabor. »Vsi smo pokazali svoje diapozitive in jih komentirali v angleščini ali francoščini.« je po vrnitvi domov povedal Tomaž Humar, dobre volje, čeprav utrujen od dolge poti. Potem je zbrana alpinistična družba seveda nestrpno čakala na odločitev. »Kajpak si lahko mislite, da sem bil izjemno vesel, da sva zlati cepin za alpinistični dosežek leta dobila Vanja Furlan in jaz, ki mi je bilo dano, da sem dočakal ta praznični trenutek, novo uveljavitev slovenskega vrhunskega alpinizma. Prva dobitnika tega priznanja - ob nominacijah v drugih letih - sta bila namreč leta 1991 Marko Prezelj in Andrej Štremfelj, ki sta kot člana odprave Kanč '91 pre-plezala jugozahodni greben Južne Kangčendzenge (8472 m).
Sedemindvajsetletni elektrotehnik, član AO Kamnik Tomaž Humar, poročen, žena Sergeja, in oče dveh otrok, štiriletne Urše in sedemmesečnega Tomaža, ki se je rodil med odpravo na Ama Dablam, se posveča goram od leta 1987, zadnji dve leti pa sodi med vrhunske alpiniste. Med drugim se ponaša s Štirimi velikimi dosežki: z jugovzhodnim razom na Ganesh V (6986 m), s solovzponom iz četrtega tabora (7.400 m) na Annapurno 1 (8091 m), s severozahodno steno Ama Dablam (6828 m) v alpskem stilu in z dvema novima smerema v Bobaye - s smerjo Zlato srce, posvečeno ženi Sergeji, in s spominsko smerjo Vanje Furlana, ki se je ponesrečil letos v Kovinarski smeri severne stene Mojstrovke.
»S prijatelji iz AO Kamnik, ki slavi šestdesetletnico, se nameravam v prihodnjem letu lotiti deviške jugovzhodne stene Pumorija (7.150 m) in tudi še zahodne, 2.500 m visoke, težavne stene Nuptseja (7.861 m), ki je kar precej nevarna, predvsem še zaradi serakov v spodnjem delu.« je naš vrhunski alpinist Tomaž Humar razkril še svoje načrte in načrte kamniških prijateljev za prihodnje leto. Nagrada, zlati cepin, za alpinistični dosežek leta '96, pa bo zanj v doslej uspešni karieri nedvomno velika spodbuda.

(H. Ü.)

50-letnica mojstranskih reševalcev
MOJSTRANA, 8. decembra -Konec novembra je minilo prvih 50 let, kar je bila v Mojstrani ustanovljena postaja GRS. Njen prvi načelnik Janez Brojan, devetdesetletnik, ki je že leta 1934 pomagal v reševanjih, je postal leta 1946 prvi reševalec v postaji. Mojstranski reševalci so med najbolj obremenjenimi po številu akcij in najbolj delovnimi, čeprav šteje moštvo le 30 članov.
Mojstranski reševalci so ob pol-stoletnici postaje izdali kronologijo delovanja in pripravili predstavitev postaje, ki deluje v osrednjem delu Julijcev, Triglavu in okolici. Načelnik Janez Brojan mlajši, je posameznikom in organizacijam podelil priznanja.

NAJSTAREJŠI REŠEVALCI POSTAJE GRS MOJSTRANA OB PODELITVI. V SREDINI JE JANEZ BROJAN.

Sinočnjemu slavju, v dvorani Kulturnega doma na Dovjem in kasneje v mojstranski šoli je dal posebni pomen tudi obisk predsednika države Milana Kučana, ob njem pa so se slavja udeležili tudi jeseniški župan dr. Božidar Brudar, namestnik župana Kranjske Gore Franci Zupančič, direktor republiške uprave za zaščito in reševanje Bojan Ušeničnik, načelnik Komisije za GRS Danilo Škerbinek, častni predsednik Komisije GRS Albin Vengust, načelniki več postaj GRS Slovenije in sosednje Avstrije.

(Besedilo in foto: Mirko Kunšič)

Oznake: ALP, AN, PrV
eXTReMe Tracker