Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 02.12.1996

  02.12.1996


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I.K.

ponedeljek, 2. december 1996, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1122

Delo, Šport: ... Črna burja - nova težka smer v Ospu

Zamejski Slovenec Erik Švab (AO SPD Trst) in Tržačani Aldo Michelini, Stefano Negovetti ter Paolo Pezzolato so septembra v Ospu, levo od smeri Goba, opremili novo smer. Po vetru, ki piha v teh krajih ob grdem vremenu, so jo imenovali Črna burja.
Že pri opremljanju so vsako mesto preplezali prosto, se nato obesili v hudičev krempelj in namestili nov svedrovec. Ko je bila šest raztežajev dolga smer opremljena, so jo seveda skušali preplezati povsem prosto. Najtežja sta bila drugi (7c oz. IX) in četrti (7b+/c) raztežaj, ki predstavljata predvsem vzdržljivostna problema. Prvo prosto ponovitev, kar pomeni, da je vse raztežaje preplezal prosto kot prvi v navezi, je 11. novembra opravil Erik Švab. Ocene po raztežajih so 7b, 7c, 7b, 7b+/c, 7a+/b, 6c, med svedrovci pa je treba obvezno preplezati mesta z oceno 7b (VIII+/IX-). Smer je težja od sosednje Gobe, s tem pa sodi med najtežje tovrstne smeri pri nas. Švab svetuje ponavljalcem, da vzamejo s seboj 50 metrov dolgo vrv in 14 kompletov, druge opreme pa ne potrebujejo.
Način, na katerega je bila opremljena in preplezana Črna burja, se vse bolj uveljavlja med plezalci v Italiji, Švici in Franciji. Erik Švab, ki redno obiskuje plezalna področja v teh državah, je letos jeseni plezal nad Leccom in na Sardiniji.
Nad Leccom je z Danielo Consolaro v skupini Grigne opravil prvo ponovitev, ki je bila hkrati tudi prva prosta ponovitev in prvi vzpon na pogled, smeri Astra (7a+, obvezno 6b, 300 m, varovanje s svedrovci).
Na Sardiniji so s svedrovci opremljene tudi do 300 metrov dolge smeri. Erik Švab in Daniela Consolaro v steni Gutturu Pala opravila eno redkih ponovitev smeri Biglietto per Wenden (6c+ obvezno, Švab na pogled do 7a, 300 m). V isti steni sta splezala še eno od klasičnih smeri (6c). Seveda pa sta splezala tudi na skalno iglo Aguglia di Goloritze, ki nastopa v vsakem članku o plezanju na Sardiniji. 150 metrov visok stolp leži tik ob morju, prvi pa je nanj splezal Manolo leta 1981 po smeri Sinfonia dei mulini a vento (Simfonija mlinov na veter). Z oceno 6b+ je to najvišje ocenjena »normalka« v celi Italiji! Poleg te smeri sta v istem stolpu preplezala še II sole incantatore (Zapeljivo sonce, 6c, 130 m) in varianto smeri Spigolo Turchese (Turkizni raz, 6b+).
Preplezala sta še nekaj krajših smeri in obiskala celo vrsto plezališč, kjer sta plezala predvsem na pogled. Na ta način je Švab preplezal smer El Sheik (7c) in več smeri z oceno 7b+.

(M. P.)

Srečanje na Škotskem
Med 9. in 16. februarjem bo na Škotskem mednarodno zimsko srečanje plezalcev, kamor organizator (British Mountaineering Council) vabi tudi dva predstavnika iz Slovenije. Poleg plezanja zimskih smeri bodo na programu tudi razgovori o uporabi svedrovcev, zaščiti gorskega okolja ... Pogoj za udeležbo so izkušnje s plezanjem v zimskih razmerah in znanje angleščine. Komisija za alpinizem bo udeležencema pokrila del stroškov, bivanje pa krije organizator. Rok za prijavo na PZS je 17. t. m.

(M. P.)

Plaz odnesel šotor
Iz Himalaje sta se vrnila Tadej Golob (AO Železničar) in Dušan Polenik (AO Rašica). Nameravala sta preplezati južno steno Južnega Nilgirija (6838 m), vendar pa so jima neugodne vremenske razmere to preprečile.
V bazni tabor (pribl. 4000 m) sta prišla 27. septembra. Na prvi aklimatizacijski turi sta pod steno na višini 5000 metrov postavila šotor.
Na drugo aklimatizacijsko turo sta krenila 4. oktobra. Zvečer ju je zajel pravi snežni metež in do 22. ure je zapadlo že meter novega snega. Celo noč sta med sneženjem in grmenjem plazov odkopavala šotor. Čeprav je naslednji dan še vedno snežilo, so se plazovi umirili in brez težav sta se vrnila v bazo. Precej bolj na zahodu Nepala je bilo isto neurje usodno za Bojana Počkarja in Žigo Petriča, ki sta nameravala preplezati vzhodno steno Vzhodne Kumbakarne.
Po nekaj dneh sta Golob in Polenik še enkrat odšla pod steno. Tam sta ugotovila, da jima je plaz odnesel šotor z opremo.

(M. P.)

Številne nove edicije
PZS je predstavila vrsto novih edicij Planinske založbe. Čeprav so nekatere že nekaj časa naprodaj, ne bo odveč če jih naštejemo; seznam je namreč tak, da je lahko v ponos vsaki tovrstni založbi. Dva zemljevida sta nova. Kamniške in Savinjske Alpe ter Pohorje, obe sta v merilu 1:50.000 in v že kar ustaljeni maniri slovenskih planinskih kart; o obeh smo že poročali. Štiri karte pa so ponatisnjene (seveda s popravki in dopolnitvami); Triglav. Kranjska Gora ter Stol in Begunjščica v merilu 1:25.000 ter Julijske Alpe - vzhod v merilu 1:50.000. Popolna novost pa je brošura Gorniška vzgoja, ki jo je pripravil Tone Golnar. Njen podnaslov pove vse: Osnove didaktike in pedagogike gorniške vzgoje. Kot rezultat sodelovanja (tudi založništvo je tako) treh sosednjih dežel Julijske krajine, Koroške in Slovenije, pa je nastal trijezični vodnik Vrhovi prijateljstva. Toda za razliko od prve izdaje, ki je opisovala le 3 x 10 vrhov, je ta, ki jih predstavlja kar dvakrat toliko, nastal v Italiji (avtor Guerrina Brisco s sodelavci s Koroške in Slovenije, tiskarna pa Mariano del Friuli iz Gorice).

FRANCI SAVENC

Na Mount Vinson (5140 m) na Antarktiki
Po vseh 14 osemtisočakih, ki smo jih Slovenci dosegli z vzponom na Anapurno 1995, manjka le še en vrh, da bi imeli tudi najvišje vrhove vseh kontinentov. S tem namenom se konec leta odpravljajo Stane Klemenc, Viki Grošelj in Rafko Vodišek. Sredi januarja 1997 se nameravajo povzpeti na Mount Vinson (5140 m), najvišji vrh te mrzle celine. Za podporo so izdali lepo razglednico. Kdor želi dobiti pozdrave iz najtežje dosegljivih gora na zemlji, lahko vplača 500 tolarjev in na Planinski zvezi Sloveni je. Dvoržakova 9,1000 Ljubljana, in pusti svoj naslov.

Oznake: ALP, AN, HIM, PrV, VTG
eXTReMe Tracker