Boris Štupar 09.05.1985 21:59 2064 0

Zimsko plezanje v Skočnikih

Železar (1985) - Benjamin Ravnik: Skočniki so slapovi v dolini Belega potoka v Martuljku. Pozimi zaledenijo in so privlačen cilj nekaterih alpinistov.

S prijateljem Miletom sva se s težavo zrinila iz prenatrpanega avtobusa, nato pa odhitela čez zasnežene travnike proti Belemu potoku. Dolina ni prav široka, je pa zelo lepa. Zapirajo stena Kukove Špice, na desni je Vanežev rov in na levi Vrtaško Sleme. V dolino z vseh strani grmijo plazovi. Kako orjaški so, se vidi po sledeh in polomljenem drevju.

Ob poti, kjer sva hodila je čez previsno steno visela čudovita ledena zavesa. Med potjo sva se morala ogibati tolmunov. Struga Belega potoka je zarezana v ozko, globoko sotesko. Tu se začnejo Skočniki.
Navezala sva se in pripravila opremo. Da sva lahko začela plezati, sva morala prestopiti globok tolmun. Prvi skok je uspel, toda težave so se šele začele. Tolmun sva skušala odplezati s klini, ki pa so slabo prijemali v plitve špranje. Eden od klinov je popustil in pristal sem v hladni kopeli tolmuna. Tisti dan je bilo sedemnajst stopinj pod ničlo. A nisva obupala. Na nasprotnem bregu sva zagledala deblo in Mile me je po vrvi spustil, da sem šel ponj. Uporabila sva ga za brv. Pot je bila odprta, še nekaj skokov in prišla sva pod glavne slapove. Iz slapa je nekje še brizgala voda, kar pa naju ni posebno motilo.
Čez ta del slapa sva kmalu prišla, čeprav sva zavrtala v led nekaj klinov zaradi varnosti. Stojišče je bilo odlično, led pa tenak. Ob vsakem udarcu s cepinom ali derezo je votlo zadonelo. Bilo je, kot bi plezal po steklu in morala sva biti previdna. Naslednji raztežaj je bil lahek, takoj za tem sva priplezala pod izstopni slap. Lotila sva se ga s strahom in vnemo, saj je najtežji. Led se je vedno bolj tanjšal, najina previdnost pa večala. Cepin in ledeno kladivo sta slabo prijemala. Varovanje je v takem položaju nemogoče in zahteva celega plezalca. Kljub vsemu sva se srečno prevalila čez rob. Mile je nastavil fotoaparat na samosprožilec in ovekovečil ta vzpon.
Mokra in vesela sva pospravila opremo in odšla domov, ker se je dan že nagibal.

Milivoje Pejovič in Benjamin Ravnik, čl., AO Jesenice, sta 16. februarja 1985 plezala Skočnike. Ocena: 90—75; VI — višina 120 m. Čas plezanja 6 ur.

B. R.
Železar, 9. maj 1985