Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 15.01.1979

  15.01.1979


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G. Š.

ponedeljek, 15. januar 1979, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1342

Delo, Šport: ... Med Velikim in Malim Draškim vrhom

V soboto, 6. t. m., nekaj po 6 uri, zjutraj so člani Akademskega AO iz Ljubljane Marko Bricelj, Vlado Koritnik, Rok Kovač, Marija Sabolek in Jože Žumer vstopili v grapo, ki deli ostenje Velikega in Malega Draškega vrha od severozahodnega. Ker je tod skala sila krušljiva so bili prepričani, da je pred njimi še nihče ni preplezal (na koncu 1. raztežaja so našli klin z zanko), obenem pa, da jih krušljivost pozimi ne bo prehudo motila. Plezali so praktično neprekinjeno vse do 4. ure zjutraj (naslednjega dne), saj snežne razmere niso bile najboljše. Sipek sneg in pršič, večinoma prekrit z do decimeter debelo skorjo. Prav zato so smer imenovali »Mrcina« in jo ocenili s V, A1, večinoma III-IV.
Toda iz arhiva Tineta Miheliča, ki pripravlja novi plezalni vodnik za to področje lahko razberemo: grapo so prvi preplezali Danilo Cedilnik, Andrej Grasselli in Slavko Švegl 26. septembra 1976. Ocena: V-/IV, 300 m, 5 ur, izredno krušljivo. Torej so opravili 1. ponovitev, tudi zimsko.

VELIKI IN MALI DRAŠKI VRH - Nekako na sredi med obema stenama (desno je veliki) poteka smer (A), ki so jo pred tednom preplezali člani Akademskega AO iz Ljubljane, črtasto označena, ki se od te odmakne levo in se potem vzpne kvišku, je »Prestol« (B). V spodnjem delu pa je prva smer Krivic - Runovec, za njo je pričetek Desne smeri, ki zgoraj potem preči v levo, skrajno leva, katere se vidi le del, pa je smer Kotnik - Kovač.
Arhiv: F.S.

Uspešni tudi Celjani
Franček Knez in Jože Zupan sta že predzadnji dan lanskega leta pričela z zimskimi vzponi, ko sta preplezala Zahodno grapo v Ojstrici. Na Novega leta dan pa sta preplezala tudi že prvo prvenstveno, in sicer v Golarjevi peči. Preplezala sta jo v poltretji uri (kopna stena!), ocenila pa z II-III. Samo pet dni kasneje je Knez sam preplezal še eno prvenstveno smer, in sicer v prav tako kopni skali Strelčeve peči. Simfonijo je ocenil s IV+, A0, 7 ur. V nedeljo, 7. t. m. pa je (spet sam) v Klemenčevi peči ponovil še Govnaško smer (III, A1). Istega dne so Frenk Horvat, Brane Povše in Marjan Trantelj v odličnih razmerah preplezali Vzhodno grapo Ojstrice. Naklonina 35 - 45 stopinj, 4 ure. (O dosedanjih vzponih po tej smeri ni zanesljivih podatkov.)

Bela grapa z varianto
V soboto in nedeljo (6. in 7. t. m.) so Mišo Čulk, Marko Lihtineger in Tone Vovk (vsi člani Šaleškega AO) v 16 urah ponovili Belo grapo v severni steni Planjave. Smer, ki je bila prvič preplezana komaj lansko zimo (50 do 75 st.) so preplezali z novo varianto (160 m, 75 st.), na koncu katere so bivakirali.

Kamin v Ablanci
V soboto, 6. t. m., je Marko Šurc (AO Bohinj) v dveh urah in pol sam opravil prvo (tudi zimsko) ponovitev smeri Črni kamin v Ablanci, ki jo je lani poleti preplezal tudi kot prvi v navezi z Marjanco Kovačič. Ocena: IV+, 300 m.

Dva kranjska vzpona
Marko Česen, Matej Kranjc in Dušan Moštrokol so v noči od 6. na 7. januarja preplezali Kramarjevo smer v S steni Storžiča. Razmere so imeli precej slabe, kložast sneg. Tudi Marko Štremfelj in Žare Trušnovec, ki sta v nedeljo, 7. t. m., plezala Kranjsko smer (2. zimska ponovitev) s Poskočno varianto (preplezana šele lani poleti, torej prva - zimska ponovitev) se z razmerami nista pohvalila (plezala sta kar šest ur in pol). Pršič in prek tenka plast ledu, ponekod pa tudi odpočene klože.

Slovenska smer
Milenko Arnejšek in Marko Klopčič sta v ponedeljek, 8. t. m., v petih urah in pol preplezala Slovensko smer v severni steni Triglava. Sneg je bil sipek,
mestoma tudi kložast, hudo je pihalo in Bele plati so bile napol zametene.

V Kamniških Alpah
V soboto, 6. t. m., sta Marjan Kregar in Bojan Pollak opravila prvo zimsko ponovitev Kratkohlačne smeri v Z steni Planjave. Isto smer sta (2. zimska ponovitev) dan za njima preplezala še Dušan Podbevšek in Franc Vetorac.
V nedeljo, 7. t. m., so Janez Benkovič, Marjan Kregar in Pollak ponovili Centralno smer v V steni Brane, sestopili pa so po Bosovi grapi. Dušan Kregar in Emil Tratnik (Idrija) pa sta preplezala SZ greben Planjave.

Dva vzpona v Karavankah
V nedeljo, 7. t. m., sta Zvone Andrejčič in Mirko Pogačar (oba Radovljica) v šestih urah (in ugodnih razmerah!) opravila prvo zimsko ponovitev Severnega raza (IV-, 300 m) Palca, z avstrijske strani.
V soboto, 6 t. m., pa sta Zdravko Grosar in Igor Radovič (AO Črna) preplezala Južni raz Pece (V/IV). Tudi onadva sta imela dokaj ugodne razmere.

Mešana naveza
V petek, 5. t. m. sta Franci Gselman (Kranj) in Ivan Šturm (Impol) plezala v Ciprniku nad Planico. Vstopila sta v vpadnici vrha na široko poševno polico in po njej splezala do grebena (300 m, II-III, 2 uri). Sestopila pa sta po nekoliko nižje ležeči »rampi« (od izstopa prve smeri sta šla dva raztežaja v levo navzdol po grebenu), ki sta jo ocenila s II, 250 m, 1 ura. Sneg niti nista imela posebno slab, dokaj trd je bil, le ponekod je bila poledenela skala. Ker sta mnenja, da obeh smeri ni se nihče plezal, sta ju imenovala Zgornja in Spodnja rampa. Dan za tem pa sta v Robičju preplezala (2 uri in pol) še Meniskusov žleb (1. ponovitev?) in potem po grebenu prečila do Vratec. Za razliko od stene Ciprnika je bilo snega tu dovolj, toda v zgornjem delu žlebu in na grebenu se jima je neredko udiralo do pasu.

Za ureditev Turnca
Že več ponudb je bilo, da bi se skale v vznožju šmarnogorske Grmade, znane kot Turnc, primerno uredile v plezalni vrtec. Toda v glavnem ni prišlo dlje kot do zamisli, čeprav je bila pozvana tudi Komisija za alpinizem PZS, ki bi morala biti zainteresirana za kaj takega. Toda sedaj vseeno kaže, da se bo premaknilo. Načelnik AO Ljubljana-matica Jure Ulčar je namreč za sredo, 17. t. m. ob 18. uri povabil (v društveno pisarno - Trdinova 8/1) predstavnike vseh alpinističnih odsekov iz Ljubljane in neposredne okolice na (za zdaj) neformalen sestanek, da bi se dogovorili, kdo bi bil nosilec akcije in kaj je potrebno najprej storiti. Tega pa je veliko. Predvsem bi bilo potrebno vse varovalne kline nadomestiti z varnimi ekspanzijskimi, očistiti bi bilo potrebno tudi dostope in sestope in mestoma tudi same skale, fotografirati vse zanimivejše objekte (dokler še ni listja!), da bi bilo mogoče pristopiti k zbiranju gradiva o smereh, imenoslovju in podobnem ter še marsikaj. V prihodnosti pa bo verjetno potrebno razmisliti tudi o kakem objektu, koder bi imeli alpinisti lahko spravljeno vsaj najnujnejšo opremo, o specializiranem vodniku z napotki za trening in nekaterih napravah (za vajo varovanja ...). In če bo šel razvoj našega alpinizma tako naprej, kot hiti zadnja leta, bo potrebno nekje bližje centra Ljubljane postaviti tudi umetni plezalni vrtec, kakršnega imajo že v prenekaterem mestu na tujem.

Planinskim fotografom
Drevi ob 19. uri se bo v prostorih centralne planinske knjižnice na Dvoržakovi 9/1 pričel fotografski tečaj za začetnike. Vodil ga bo naš znani fotografski vzgojitelj Vlastja Simončič, organizira pa ga Foto - kino klub PZS. Predavanja bodo tudi vnaprej ob ponedeljkih ob 19. uri.

Film o Andih
V četrtek, 18. t. m. ob 20. uri bo v prostorih Akademskega PD v Ljubljani, Trg osvoboditve 1, soba 56, predavanje 16 mm filma o odpravi AAO v Ande (1975). Film je posnel dr. Rudi Rajar, pomagal pa mu je Igor Herzog in traja skoraj eno uro.

Planinski zemljevidi na voljo - Sezite po njih
LJUBLJANA - čeprav sedaj že kar bogata snežna odeja sedaj bolj vzbuja smučarske skomine in nekaj časa prav gotovo ne bomo intenzivneje mislili na planinske ture, ne bo odveč, če vas opozorimo na zemljevide, ki so namenjeni planincem in so ta čas na voljo. Prenekateri prav rad seže po njih tudi doma in prouči možnosti za ture v tista področja, ki jih še ne pozna.
Planinska založba pri Planinski zvezi Slovenije je izdala:
Julijsko Alpe - vzhodni del, merilo 1:50.000, 3. popravljena izdaja (1977) 50 din
Julijske Alpe - zahodni del, merilo 1:50.000, nova izdaja je v pripravi
Kamniške in Savinjske Alpe, merilo 1:50.000 (1974) 1. Izdaja 50 din
Škofjeloško pogorje in soseščina, merilo 1:50.000 (1972) 1. izdaja 22 din
Julijske Alpe - Bohinj, merilo 1:20.000, 3. popravljena izdaja (1977) 40 din Julijske Alpe - Triglav, merilo 1:20.000, 1. izdaja (1978) 65 din
Geodetska uprava SO Maribor je založila dve karti:
Pohorje - vzhodni del, merilo 1:50.000, 1. izdaja (1974) 18 din
Kozjak, merilo 1:50.000, 1. izdaja. (1976) 25 din
Za sosednjo Hrvaško pa sta zanimivi še dve karti:
Hrvatsko Zagorje, merilo 1:100.000, 1. izdaja (1977) 27 din
Gorski Kotar, pregledna in panoramska karta, 1:75.000 (1977) 60 din
Večino teh izdaj dobite v ekonomatu Planinske zveze Slovenije, Ljubljana, Dvoržakova 9 (tel. 312-553). F.S.

Zahtevnejše vzpone - napovedati
Na sestanku koordinacijske komisije za alpinizem planinske zveze Jugoslavije razpravljali o vrsti žgočih vprašanj - Še vedno precej nejasnih dilem

ZAGREB - Na sestanku koordinacijske komisije za alpinizem PZ Jugoslavije so se tudi tokrat zbrali le zastopniki BiH, Hrvatske, Makedonije in Slovenije. Pretresli pa so skoraj vsa žgoča vprašanja, od organizacijskih in vzgojnih problemov, do novih struj v (in ob) alpinizmu in priprave plezalnih vodnikov. Le o zadnjem problemu, kako odgovoriti na predlog komisije za ocenjevanje mednarodne planinske zveze UIAA, da se lestvica težavnostnih stopenj odpre navzgor, ni bilo enotnosti. Zato so sklenili, da morajo o tem vse komisije za alpinizem po temeljitem posvetu z alpinisti, poslati odgovor do konca februarja.
Največ sadov bo verjetno obrodila diskusija o organizacijskih oblikah - o tem, kako posamezni odseki vodijo evidenco o aktivnosti svojih članov, o tem, kaj na teh področjih pripravljajo in kaj bi lahko pripravili vsi skupaj. In ponovno se je rodila zamisel, da bi bito potrebno - morda celo s sankcijami - doseči upoštevanje starega pravila, da mora pred težjo turo vsakdo javiti, kam se je namenil. S tem bi reševalcem marsikdaj prihranili naporno iskanje, gorski reševalni službi pa precej sredstev, ki jih zalo primanjkuje. Začetnike pa bi bilo potrebno že od prvih dni alpinistične vzgoje navajati, da vse svoje ture zapisujejo v svoj dnevnik, obenem pa (sproti) tudi v arhiv odseka ali Sekcije.
O tem, da so seminarji za vodje alpinistične vzgoje potrebni, nihče ne dvomi. Bolj pa je bilo zanimivo vprašanje, kdo naj jih organizira in vodi ter kdo naj določa komisijo, pred katero naj bi alpinisti opravljali izpite za inštruktorje alpinizma. Ker je razvitost alpinizma sila različna in imajo le redke KA na voljo potrebne strokovnjake, naj bi le-te vsakokrat zbrali z razpisom, ki bi ga morali poslati vsem zainteresiranim. Organizator pa bi potem izmed prijavljenih izbral najprimernejše in obenem vključil tudi alpiniste iz drugih republik kot opazovalce.
Na področju kategorizacije in klasifikacije ter selekcij ima doslej izkušnje le slovenska KA, zato se je pogovor omejil v glavnem na pojasnjevanje. Toda vsi udeleženci so bili kmalu mnenja, da je potrebno, da se reševanja problemov (financiranje in trening, priprave na odprave ...) na ta način čim prej lotijo tudi vse ostale komisije, oziroma AO. Posebno delo z zvezno selekcijo »Everest 79«, za katere člane je bil prvič podrobneje začrtan trening s testiranji, pa bo omogočilo že v kratkem pripraviti podrobnejša navodila za telesne priprave planincev na splošno in tudi za specialen trening alpinistov. Planinska založba PZS je tako delo že uvrstila v srednjeročni načrt.
Udeleženci sestanka so bili tudi mnenja, da naj bi se naši zastopniki, še naprej udeleževali raznih tekmovanj in tudi drugih akcij, kakršnih pri nas ne organiziramo. Le tako bomo namreč lahko sproti spremljali dogajanja po svetu in se učili iz izkušenj drugih. Načinov dela, za kakršnega pri nas ni pogojev ali ni združljiv z našima mišljenji, pa seveda ni potrebno posnemati. Toda izkušnje tujih organizacij v pripravi plezalnih (in umetnih) vrtcev bi bilo zelo potrebno prenesti tudi na naša vadišča, saj tako rekoč niso doživela (od prvih začetkov pa vse do danes) še nobenih sprememb. Še mnogo bolj kot doslej bi morali poskrbeti, da bi čim širšemu krogu vzgojiteljev in organizatorjev posredovali izkušnje tujih alpinistov, ki organizirano pridejo k nam. In prav na tem področju imata naši komisiji (KA in KOTG) letos lepo priložnost. V zamenjavo za obisk Berganta in Tomazina lansko leto v ZDA, bosta letos k nam pripotovala dva izmed najboljših ameriških plezalcev. Ameriške izkušnje v premagovanju »nemogočega«, o prostih ponovitvah, o uporabi specialne opreme, o treningu, pa še mnogočem, bi resnično lahko posredovali vsem zainteresiranim. Seveda - s pravočasno napovedjo in pripravo vseh ( didaktičnih) pomagal za čim boljše dojemanje.

FRANCI SAVENC

Oznake: ALP, AN, FOT
eXTReMe Tracker