Železar (1983): V petek, 28. januarja, so se na letnem občnem zboru zbrali člani postaje GRS Jesenice.

Danes postaja šteje 36 članov, deset pripravnikov in osem zaslužnih članov. -Na občnem zboru so bili navzoči tudi predstavniki sosednjih postaj GRS in Planinskega društva Jesenice.
Vuvodu je načelnik postaje GRS Jesenice Pavel Dimitrov zelo podrobno opisal delo jeseniških reševalcev na organizacijskem, vzgojnem, preventivnem in reševalnem področju. V preteklem obdobju so se člani redno vsak mesec sestajali in obravnavali tekočo problematiko ter program akcij. Posebno je potrebno poudariti, da so v lanskem letu uspeli kupiti štiri radijske oddajnike, ki so danes nepogrešljiv pripomoček pri reševalnih akcijah. Prav tako so postajo tudi opremili z drugo tehnično opremo.
Na Španovem vrhu nad Planino pod Golico imajo jeseniški reševalci zavetišče. Zaradi dotrajanosti so morali obnoviti streho. Opravili so veliko udarniških ur in do jeseni prekrili zavetišče z aluminijasto pločevino, ki jo je brezplačno odstopila — TOZD Jeklarna v jeseniški Železarni, za kar so ji na občnem zboru izrekli vso zahvalo. Prav tako so v preteklem letu dobili tudi nove prostore v kletnih prostorih samskega doma na Jese-nicah, ki so jih odobrili člani odbora za gospodarstvo TOZD Družbena prehrana Železarne, za kar so tudi izrekli vse priznanje za pomoč in razumevanje pri humanem delu gorskih reševalcev.
Postaja GRS Jesenice ima bogato in dolgoletno tradicijo. Kmalu bodo praznovali 60-letnico. Ob tem so se odločili, da pripravijo kroniko postaje, vendar je bila žal doslej slabo vodena. Nalogo, da obudi spomine na uspešna leta dela postaje, je prevzel Ciril Praček, ki upa, da bo uspel zajeli čim več podatkov, da bo kronika vsebinsko bogata in dejansko odraz dela postaje.
V lanskem letu smo v Sloveniji proslavili 70-letnico dela gorske reševalne službe. Jeseničani so prispevali svoj delež k lem slovesnostim s tem, da so se povzpeli na najvišjo goro v Evropi Mont Blanc, izvedli so skupno turo Vršič—Grlo—Tamar in pohod na Menino planino. Prav tako so se udeležili smučarskega tekmovanja za memorial Zvoneta Kollerja v Vratih.
V preteklem letu so veliko pozornost namenili tudi vzgojni dejavnosti. V zimskem času so izvedli predavanje ter opravili izpite. Organizirali so enodnevno vajo za dežurne na žičnici v Španovem vrhu. Izvedli so zimske vaje na Vršiču z namenom, da obogatijo znanje za reševanje v zimskih mesecih. Prav tako so izvedli letno vajo.
Člani postaje GRS so sodelovali pri preizkusu znanja za minerje snežnih plazov, na dnevu varstva pred snežnimi plazovi, tečaju za reševalce letake v Vratih, zimskem in letnem tečaju za reševalce pripravnike in pripravnike za inštruktorje.
V okviru postaje zelo uspešno deluje tudi odsek za lavinske pse. Imajo največ psov, ki so sposobni reševati pod najtežjimi pogoji, za kar pa seveda vestno skrbijo tudi vodniki teh psov. Lani, ob 30-letnici delovanja odsekov lavinskih psov pri nas, so organizacijo proslave zaupali jeseniškemu odseku, ki je nalogo pod vodstvom Joža Feleta uspešno opravil.
Na področju preventive so reševalci sodelovati na različnih množičnih pohodih, kot so zimski pohod na Stol. pohod po poteh partizanske Jelovice, smuk karavanških kurirjev, pohodi slovenskih železarjev, dežurali pa so tudi na različnih tekmovanjih v jeseniški občini. Reševalci dežurajo na žičnici v Španovem vrhu tudi v času šolskih zimskih počitnic. To je za reševalce dodatna obremenitev, saj morajo dežurni koristili tudi svoj letni dopust. V zadnjem obdobju so člani postaje tudi vedno bolj angažirani pri varovanju pohodnikov na raznih družbenopolitičnih manifestacijah.
Za naslednje področje dela si vsaka postaja GRS želi, da ima čim manj dela. To so reševalne akcije ponesrečenih planincev in alpinistov iz sten. Pri tem velja poudariti, da je krog delovanja jeseniške postaje zelo omejen, saj nimajo posebnih reševalnih akcij v stenah. Kljub temu so reševalci dobro usposobljeni in izvežbani za vsako reševanje tudi v elementarnih in drugih nesrečah. Lani niso imeli posebnih reševalnih akcij, razen nekaj akcij na smučišču v Španovem vrhu.
V razpravi so med drugim poudariti, da kljub temu, da nimajo zahtevnih akcij v stenah, vedno obnavljajo svoje znanje tudi za primere najtežjega reševanja. Reševanje s helikopterjem je danes v veliko pomoč reševalcem, vendar se ob tem ne gre uspavati, kajti tudi helikopter ne more vedno takoj do ponesrečenca. Nadalje so menili, da je treba v vrste GRS vključiti tudi več mladih, ki so pripravljeni opravljati to humano poslanstvo, prav tako potrebujejo pridne in marljive mlade ljudi v odseku lavinskih psov. Pohvalili so uspešno sodelovanje s koordinacijskim odborom planinskih društev jeseniške občine. Planinsko društvo Jesenice pa je izreklo pohvalo za pomoč reševalcev pri gradnji nove koče na Golici.
Spregovorili so tudi o bodočem delu in nalogah. Zastavili so si pester in zahteven pro gram, ki vsebuje naloge na področju vzgojne dejavnosti, zimski reševalni tečaj, pomladanske vaje, vaje reševanja s helikopterjem, lavinski tečajin še druge vaje. Tudi letos bodo dopolniti opremo, predvsem sanitetno, spet sodelovali na različnih pohodih skratka dela bo dovolj.
Na občnem zboru so podeliti več značk in plaket. Za 25-letno delovanje so častni znak GRS prejeli; Florjan Jakelj, Ciril Cencelj in Janez Rakovec. Zlati častni znak Planinske zveze Jugoslavije, kot najvišje priznanje za delo v GRS, so prejeli: Berti Krapež, Florjan Jakelj, Albin Noč, Tomaž Ažman in Pavel Dimitrov. Srebrni častni znak PZJ je prejel Ciril Cencelj. Zlati častni znak Planinske zveze Slovenije je prejel Peter Ferjan, srebrni častni znak PZS pa: Roman Česnik, Mihael Fenz, Vlado Hele, Franci Koblar, Alojz Novak, Boris Pervanja in Miro Zakrajšek. Bronasti častni znak PZS so prejeti: Jože Fele, Branko Klinar in Lovro Noč.
Na občnem zboru so pripravnika Ivana Ulčarja sprejeli v vrste članov postaje GRS Jesenice.

J. Rabič

Med obnovo Prešernove koče na Stolu

Planinsko društvo Javornik-Koroška Bela je v letu 1982 praznovalo 35-letnico svojega dela. Veliko članov in ljubiteljev planin se je zbralo na rednem letnem občnem zboru 22. januarja v delavskem domu Julke in Albina Pibernik na Javorniku, da bi skupno s člani upravnega odbora planinskega društva pregledali delo v pretekli planinski sezoni in si postavili nove naloge za leto, ki je pred nami.
V imenu 1.823 članov društva je upravni odbor usmerjal in naravnaval delo društva. V enoletnem obdobju je imel odbor 12 sej s poprečno udeležbo 17 članov in tri seje gradbenega odbora za obnovo in povečavo Prešernove koče na Stolu.
Na občnem zboru so člani odbora poročali o delu društva z vseh področij dela in aktivnosti. Kljub težavam, ki so se pojavljale, je društvo dobro delalo. Članstvo je bilo prisotno na vseh pomembnih akcijah v krajevni skupnosti, občini, gorenjski regiji in v okviru Planinske zveze Slovenije.

Člani se organizirano ali spontano udeležujejo pohodov, ki obeležujejo pomnike iz NOB (Dražgoše, Stol. Porezen, Kališče. Blegoš ...). Sodelujejo aktivno pri organizaciji kurirskega smuka karavanških kurirjev, ob dnevu mladosti na Pristavi in ob raznih pohodih v organizaciji SOZD Slovenske železarne.
Poleg teh stalnih aktivnosti so hiti v letu 1982 organizatorji 11. srečanja z zamejskimi planinci na Pristavi. Ni skromno če rečemo, da je srečanje uspelo, samo vreme je nekoliko zagodlo.
Za krajevni praznik je društvo organiziralo planinsko srečanje na Pristavi. Na tem srečanju je sodelovala s svojim programom tudi folklorna skupina Društva upokojencev Javornik-Koroška Bela. Za dobro planinsko zabavo je igral ansambel Mirka Noča.
Dan planincev je bil na Lisci. Člani društva tudi tu niso izostali.
Markacijski odsek je v tem obdobju opravil veliko dela pri obnovi, nadelavi in markiranju planinskih poti. Dobro vzdrževane poti so osnovni pogoj za dobro počutje obiskovalcev naših gora.
Poročilo mladinskega odseka je bilo zelo zanimivo in pestro. Iz njega je bilo razvidno, da društvo polaga veliko pozornost mladini. Mladi planinci bodo nekoč nadomestili starejše na vseh področjih planinske dejavnosti in so jamstvo, da društvo ne bo propadlo.
Finančno poročilo je pokazalo rezultat dela v postojankah. Nadzorni odbor je ugotovil, da je društvo delalo dobro v vseh pogledih.
Ena izmed osnovnih dejavnosti je planinsko gospodarstvo. Ob oskrbovanju štirih planinskih postojank je društvo vse svoje fi-nančne, fizične in umske sposobnosti usmerilo v obnovo in povečanje Prešernove koče na Stolu. Sprejeti plani v letu 1981 so bili glede na razpoložljiva finančna sredstva doseženi, celo preseženi. Ob gradnji pa je postojanka vseskozi normalno obratovala in nudila usluge vsem obiskovalcem Stola.
Društvo ima velike težave za zagotovitev ustreznega osebja po postojankah, posebno visokogorskih. V času, ko je bila sezona na višku, so morali v Prešernovi koči in Staničevem domu uvesti dežurstvo, ker je osebje iz raznih razlogov zapustilo postojanke. Ta problem pa ni prisoten samo v tem društvu.
V letu 1983 praznuje slovensko planinstvo 90-letnico organiziranega planinstva v Sloveniji. Pred 90 leti so se zbrali na Stolu »piparji« in sklenili, da se mora v naših gorah slišati slovenska govorica in pesem.
Vtem letu praznujemo tudi 80-letnico planinstva za kranjskogorski sodni okraj.
Ob obeh pomembnih jubilejih planinstva je predvideno, da bo 10. septembra 1983 odprta obnovljena Kredarica. Vse to se bo dogajalo v naši neposredni bližini. Društvo se je ponudilo, da organizira »15. dan planincev« v dolini Krme. V imenu 165 društev in prek 100.000 članov mu je bila ta čast tudi dodeljena, s tem pa tudi zaupanje, da ne bodo razočarati. Za to organizacijo bo potrebno mnogo dela.
Drugi zastavljeni cilj je otvoritev posodobljene in povečane Prešernove koče na Stolu za občinski praznik Jesenic 1. avgusta.
Novi upravni odbor bo imel v tem letu dovolj dela, pri čemer mu želimo veliko uspeha.
Ob koncu občnega zbora so bila podeljena še priznanja Planinske zveze Slovenije in Planinske zveze Jugoslavije najbolj zaslužnim članom društva. Priznanja je podelil predsednik Planinske zveze Slovenije Tomaž Banovec.
Ob veselih zvokih ansambla Noč so se planinci vrteti v zgodnje jutranje ure.

M.
Železar, 3. februar 1983