Železar (1979): Vsakoletni zimski spominski pohod na razgledni vrh Karavank — Stol, se temeljito pripravi in varno izvede v spomin na bitko štiridesetih partizanov jeseniške, Cankarjeve čete 20. februarja 1942, s preko 2.000 Nemci in domačimi izdajalci.
Letos bo ta množična planinskoalpinistična manifestacija, ki je bila prvič izvedena dvajset let po veliki bitki 25. februarja 1962 s komaj 51 udeleženci, še mnogo bolj množična in slovesna kot dosedanje. Letos bodo mladi in starejši pohodniki spolov počastili tudi 220-letnico prvega pristopa na najvišji vrh Grintavec. (2558 m) leta 1759, ki ga je izvedel slavni idrijski znanstvenik in botanik Jan. Ant. Scopoli polnih 19 let preje predno so »štirje srčni možje iz Bohinja« premagali in ukrotili »očaka kranjsk'ga poglavarja«, Triglav, 26. avgusta 1778.
Letošnji, štirinajsti spominski zimski pohod na Stol spada tudi v osemdesetletni delovni in življenjski jubilej šestega slovenskega planinskega društva, ki je bilo ustanovljeno šest let po ustanovitvi prvih slovenskih planinskih društev v Kranju, 16. avgusta 1899. leta.
Najvišji sončni, cvetoči in razgledni vrh Karavank je tesno povezan z najzgodnejšo zgodovino slovenskega planinstva. 23. julija pred 87 leti, so ustanovitelji slovenskega planinstva, trije kiparji (Škof, Korenčan in Hauptman) zaklicali našim narodnozavednim ljubiteljem in obiskovalcem gora: »vzdramimo se«!
Planinci iz Kranja so se takoj ob ustanovitvi odločili »da kot čuvarji Prešernovega groba, zgrade nad zibelko njegovega rojstva (Vrbo) na Stolu Prešernovo planinsko kočo«, katero so slovesno izročili namenu leta 1910. Koča je bila pozneje zaradi vedno večjega obiska dvakrat, trikrat povečana, dokler jo niso partizani v noči od 20. na 21. februarja 1942 požgali, da ne bi koristila okupatorju.
25. februarja 1962 je bil na pobudo alpinističnega odseka Jesenice izveden prvi zimski spominski pohod na Stol z 51 udeleženci. Tedaj so preživeli prvoborci, udeleženci bitke na Stolu toplo in navdušeno pozdravili pobudo pohoda in sprejeli sklep, da se na pogorišču in ruševinah postavi in zgradi nova Prešernova koča kot spomenik borbe 20. februarja 1942 in v počastitev padlega borca Jožeta Kodra, ki je padel na pragu Prešernove koče.
Delovne brigade planincev, mladine, lovcev in članov borčevskih organizacij so v štirih letih zgradile novo večjo in lepšo Prešernovo kočo na Malem Stolu (2193) in jo izročile v uporabo 21. avgusta leta 1966, ki služi »planinstvu brez meja«!
Število udeležencev vsakoletnega zimskega spominskega pohoda na Stol se veča in množi iz leta v leto od 51 v letu 1962 do 470 v letu 1972. Število udeležencev je bilo iz leta v leto večje in tako se je 13. pohoda lani udeležilo že preko 5.000 ljubiteljev zasneženega in v led vkovanega Stola od blizu in daleč, iz vse Slovenije in tudi zamejstva.
Tudi letos se dobimo v lepem ali slabem vremenu na vrhu Stola ali pri Prešernovi koči na Malem Stolu ali pa vsaj pri Valvasorjevem domu pod Stolom. Priprave na letošnji 14. zimski spominski pohod na Stol morajo biti še
mnogo bolj načrtne in temeljite kot so bile v dosedanjih letih. Vedeti in zavedati se moramo, da organizatorji vsakoletnega pohoda prevzamejo veliko moralno odgovornost vseh bolj ali manj sposobnih udeležencev, starejših in mlajših, obojega spola. Kajti kakršnokoli neupoštevanje nasvetov, navodil in priporočil odgovornih organizatorjev, skrbnih in požrtvovalnih gorskih reševalcev in gorskih vodnikov, se lahko nepopravljivo in srhljivo maščuje.
Železar, 11. januar 1979