Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Plazovi so kruto in neusmiljeno orožje zim


Jlib.si

četrtek, 11. januar 1979, ob 22:29, Boris Štupar, ogledov: 1106

Železar (1979) - Uroš Župančič: Številni, svetovno znani domači in tuji lavinologi, dr. Pavel Gutt, Walter Pause, dr. Julius Kugy, Pavel Kunaver, Wilhelm Welzenbach, Rudolf Campel, Wastel Mariner, Walter Flaig, Wilhelm Paulcke ...

... in mnogi drugi so pisali doktorske disertacije in strokovne razprave, v katerih so opozarjali ljubitelje in obiskovalce zasneženih in v led vkovanih gora na številne vrste sneženih plazov. Plazovi se prožijo od zgodnje jeseni, od prvih tudi neznatnih snežnih padavin, preko vse zime do pozne pomladi in zgodnjega poletja. Obilne snežne padavine in snežni meteži, spremembe temperatur, poki, vriski, zvonjenje in drugo so povzročitelji plazov. Suhi ali mokri plazovi so enako nevarni izkušenim poznavalcem zasneženih gora in se mnogo bolj neprevidnim, neizkušenim in slabo opremljenim smučarjem, lovcem, gozdarjem in gornikom.

Po letu 218 pred našim štetjem, se nenehno vrstijo letnice, ko so plazovi terjali velik, krvav davek. Leta 1517 so bili plazovi prvič narisani kot sovražnik številka ena. Pred devetdesetimi leti je postal žrtev snežnih plazov Aleksander Burgener, slavni kralj gorskih vodnikov. 16. Decembra 1916 so plazovi uničili 10.000 vojakov na dolomitskih, tirolskih in alpskih bojiščih. Snežni plazovi neusmiljeno uničujejo vse na svoji poti z gora v dolino. Pri nas, v naših zasneženih gorah so snežni meteži, ledeni mraz in mokri ali suhi plazovi zahtevali že preko 200 smrtnih žrtev. Konec marca 1937 devet pod Storžičem, v debeli in globoki zimi 1950/51/52 v Posočju, sredi meseca februarja 1956 v Mavrovem in pozneje na Slemenu pod Mojstrovko, na Korošici in Zelenici, Šar planini. Zagrebški gori in Prenju, v Prokletijah in Begunjščici. Zaradi neprevidnosti in neznanja se »bela opojnost« kaj in hitro spremeni v »belo smrt«!

V zasneženih in viharnih gorah moramo biti vedno skrajno previdni. Na začetku planinske poti, plezalnega vzpona ali smučarske ture, moramo vedno misliti tudi na srečen konec. Od snežnih padavin in potuhnjenih megla se ne smemo nikoli pustiti izčrpati do popolne onemoglosti. Preje, pravočasno moramo poiskati pot za povratek ali najti primerno zavetišče, ki nas bo varovalo pred popolno utrujenostjo, vlago in mrazom. V primeru nesreče moramo biti v gorah, in še prav posebej v zasneženih, dober in plemenit tovariš, nesebičen, požrtvovalen, vztrajen in discipliniran reševalec. Skrb za tovariša, ki je na planinski poti, smučarski turi ali plezalno alpinističnem vzponu potreben naše pomoči, mora biti vedno, še prav posebej pa ko pojo svojo vseuničujočo pesem plazovi in se vlačijo potuhnjene megle, večja kot misel na svoj lasten nevaren položaj.

V primeru kakršnekoli lažje in manjše lavinske nesreče, moramo takoj klub strahu, utrujenosti in pojavom novih plazov začeti iskati in reševati ponesrečence, z reševanjem in iskanjem moramo nadaljevati do srečnega zaključka. Previdno moramo prečiti nevarna in izpostavljena snežišča, povečati moramo razdaljo med udeleženci pohoda in vzpona. Najdenemu ponesrečencu moramo obzirno in strokovno nuditi prvo pomoč, očistiti moramo dihalno pot in ugotoviti ozebline, zmrzline in zlome.
Najbolj nevarna območja za sprožitev plazov so travnata pobočja nad drevesno mejo pod skalnimi čermi. Zelo nevarne so grebenske snežne opasti. Tokave, žlebovi, kamini, poči in zajede so običajne poti plazov.

Žrtve snežnih furij in plazov so bili že številni odlični gorniki, smučarji, plezalci in alpinisti. Zato bodimo v meglenih, viharnih in plazovitih, zasneženih gorah vedno skrajno previdni, dobri tovariši in plemeniti požrtvovalni reševalci. Hodimo na ture, izlete in vzpone le, če smo zanje psihično in fizično dozoreli in primerno opremljeni ter ob upoštevanju vseh navodil in opozoril, katerih danes ne manjka.

ŽURO
Železar, 11. januar 1979
 

eXTReMe Tracker