Mitja Gleščič 11.01.2013 11:38 6271 0

Debela peč in Jalovec

AO Radovljica - Urban Ažman: Iz super trav Sekločeve v Debeli peči z Jurijem Hladnikom - Huljom, v super skalo Raza Jalovca z Borisom Lorenčičem - Lorijem.
Friko - Urban Ažman: ... Raz Jalovca sem plezal že sedemkrat, petkrat pozimi ...

Debela peč, severna stena: Sekločeva in po Jesih - Potočnik (M5+, sk. 450 m): 29. decembra 2012 plezala Urban Ažman in Jurij Hladnik.
Včeraj (10.01.13) sta vzpon v tej steni opravila Nejc Justin in Martin Žumer v povsem kopni skali, v plezalnikih.

Jalovec, Raz: Res najlepša zimska smer na čudovit vrh - priporočam vsem! Zadnji raztežaj je bil šolski primer orodjarjenja in (na tak način) celo lažji kot poleti.
Plezala Urban Ažman in Boris Lorenčič v nedeljo 6. januarja 2013 (ocena razmer M6+; Urban je prosto orodjaril tudi izstopni previs).

10.01.2013

13.01.13, 20:39

Urban Ažman: Devetnajstega oktobra 1997 sva se z Rokom Zalokarjem, ki je takrat »mimogrede« štel petnajst let, na sončen jesenski dan, prvič navezala pod Razom Jalovca. Plezala sva malo po občutku in šele v zadnjih cugih zadela na Comicijev original. Od takrat sem ga z različnimi plezalci plezal še sedemkrat, petkrat pozimi.

/.../ Od doma v Tamarju sva z Borisom Lorenčičem - Lorijem s smučmi krenila proti vstopu v raz okoli pete ure zjutraj. Okrog osme sva pričela s plezanjem.
Spodnji del je ponudil skoraj odlične razmere s pomrznjenim snegom tako, da sva bila po kaki urici plezanja na Kegljišču. Od tu se je najino naprezanje precej upočasnilo a še vedno ne toliko, da ne bi iz smeri izstopila pri dnevu.
Razmere niso dopuščale plezanja brez uporabe derez in cepinov, sploh zadnji – fizično najtežji raztežaj je bil poslastica akrobatike po »hukih« na katerih bi ne bil problem izvajati štirke. Tehnično zahtevnejši in zamudni so bili predhodni raztežaji s Comicijevo prečnico na čelu. Vzpon preko gladke plošče je bil kronan s petmetrskim poletom, ki je nevarno navzdol zakrivil verjetno še Emiliov klin zabit v tanko poklino par metrov pred stojiščem. Še en dokaz, da z derezo težko stopiš na trenje ampak trmasto sem vztrajal pri prostem plezanju saj na tem prehodu ni bilo druge izbire. Na vrhu, ki sva ga po občasno kložasti strehi dosegla točno ob šestih, se je izkazalo, da je bil tokrat prav ta del ključ smeri. Po slabih dveh urah sva si zadovoljna nad opravljeno turo pri Domu v Tamarju segla v roko. ...