Ciril Velkovrh: kulturno-turistični vodnik. Celovec, Mohorjeva družba, 2006
Dolar Rafko: Zahodni rob
Avtovertikala, kulturno-turistični vodnik. Celovec, Mohorjeva družba, 2006. 133 strani
Zahodni del slovenskega narodnostnega ozemlja poteka od tromeje na Peči (1509 m) po italijanskem ozemlju vse do Tržaškega zaliva. Z začetne točke je lep pogled proti severu na Dobrač in na koroška jezera, proti jugu pa na Vzhodne in Zahodne Julijske Alpe. Ob tej poti so v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja slovenski tržaški planinci začrtali in markirali z okroglimi modro-belimi markacijami pešpot, ki so jo odprli 5. oktobra 1975, ko je izšel tudi Vodnik po planinski poti Slovenskega planinskega društva Trst. Avtor te knjižice je opis poti razdelil v sedmih poglavjih in več enodnevnih izletov.
1. Iz začetne točke se spustimo proti zahodu v značilno alpsko Kanalsko dolino z največjim mestom Trbižem, ki je že od nekdaj izhodišče v vse tri sosednja države. Tu je tudi stičišče štirih jezikovnih skupin: slovenskega, italijanskega furlanskega in nemškega. Priporočljiv je ogled Belopeških jezer z Mangartom (2678 m) v ozadju. Proti jugu pa pridemo v Rabelj, kjer je bil do nedavnega starodavni rudnik svinčene in cinkove rude. Le malo dalje je odcep ceste na Predel in v Zgornjo Soško dolino. Proti zahodu se dvigajo Svete Višarje, znamenita božja pot, od koder je zelo lep pogled na vse Julijce, Visoke Ture in Karnijske Alpe. Ob poti naletimo na več starih hiš, celo iz 16. stol, ter ostankov utrdb iz turških in Napoleonovih časov.
2.Pot nadaljujemo po Jezerski dolini, ki je stisnjena pod zahodnim vznožjem Kanina (2587 m), v Rezijo, kjer v govorici domorodcev lahko opazimo staro slovensko narečje. V preteklosti je mnogo domačinov potovalo po Evropi in ponujalo brušenje rezil.
3. Vzporedna dolina je ob reki Ter. Terska dolina je najbolj deževna dolina v Evropi. Skoraj 2000 m visok greben Muzcev je prava pregrada za vlažne zračne mase z morja. Kraji v tem delu Benečije so tako kot v Breginjskem kotu ob potresu l. 1976 utrpeli veliko škodo. Tu hranijo Černejski rokopis iz konca 15. stol, ki predstavlja najstarejši slovensko besedilo upravne narave.
4.Na poti proti jugu pridemo tudi v Čedad, skozi katerega teče smaragdno zelena reka Nadiža. Z mesta, ki je grajeno na obeh bregovih reke, je čudovit pogled na Krn (2245 m) in beneški simbol Matajur (1641 m). Le malo za mestom je cestni odcep za Staro goro (618 m) s samostanom in starodavnim romarskim svetiščem. Obiščemo lahko še številne vasi, posejane po okoliških bregovih ob Nadiži ali pa v smeri proti Kolovratu, poznanem po hudih bojih v drugi svetovni vojni.
5.Vhodno od reke Idrije ležijo Brda, imenovana vinska cesta ob narodnostni meji. V vaseh Mirnik, Škrljevo (od koder je lep pogled na slovenska Brda), Dolenje, Lože, Jenkovo, Rutarji, Bračan, Krmin (nad katerim je vrh z idiličnim pogledom na vsa Brda, Matajur in Julijske Alpe), Kopriva, Moša, Podgora, Pevma (v bližini katere je grobnica, kjer počiva 60.000 padlih v prvi svetovni vojni) in slednji Števerjan (kjer vsako leto še vedno prirejajo koncerte slovenske narodno zabavne glasbe) se kdaj pa kdaj še sliši slovenska beseda.
6. Gorica je po drugi svetovni vojni skoraj v celoti pripadala Italiji. Zato so v takratni Jugoslaviji zgradili povsem novo mesto, Novo Gorico. Mesto je upravno središče Primorske in Vipavske z številnimi pomembnimi ustanovami, tudi fakultetami 4. slovenske univerze. Mimo Doberdoba z muzejem iz prve svetovne vojne in presihajočega Doberdobskega jezera pridemo do kraške ponikalnice Timave. Ob morski obali pa lahko obiščemo novi in stari Devinski grad.
7. V Trst lahko pridemo po več poteh. Po obmorski cesti mimo slikovitega gradu Miramar in Barkovelj, prek Zgornjega in Vzhodnega Krasa ter Kraškega roba.
Avtor te knjižice nas ves čas opozarja na starodavne kulturne spomenike in kulturne ustanove, zapiše najpomembnejše dogodke iz pretekle in polpretekle zgodovine. Predvsem pa na kratko opiše vse mestne in vaške, župnijske in podružnične cerkve z njihovimi najpomembnejšimi slikarskimi in kiparskimi stvaritvami. Njihova raznolika zunanjost z zvoniki na preslico ali čebulaste oblike še bolj popestri lepoto tamkajšnje narave. Vso opisano lepoto nam predstavi tudi na številnih fotografijah.
Ciril Velkovrh