Francija Ekarja na Kališču, pod Storžičem, na novega leta dan 2004
Na novega leta dan
Dragi, zbrani v zimi in snegu tako visoko v gori na zgodovinski dan, na Novega leta dan 1. januarja leta 2004, ko Slovenija vstopa v Združeno Evropo
Za nami je planinski 110-letni jubilej slovenskega organiziranega planinstva. Vsa slovenska okolja in področja so se spominjala in častila ta vse slovenski planinski jubilej. Še najbolj trajni spomin bo na dela in uresničitve ekoloških in naravovarstvenih prizadevanj v planinskih okoljih, pri prizadevanjih za odpravo uporabe naftnih derivatov kot pogonska goriva za energetske vire, kakor tudi nadaljevanje gradenj čistilnih naprav v visokogorju. Tako so bili zgrajeni zemeljski elektrovodi v dolino Vrat 12 km, na Blegoš skoraj 3 km, do planinskega doma pri Krnskih Jezerih preko 10 km in na Klemenčo planino 5 km. Zgrajena je bila čistilna naprava pri Češki koči, pričete gradnje čistilne naprave pri Aljaževem domu v Vratih, enako na Komni in Grohatu. To so izjemna dejanja planinskega prostovoljstva v prizadevanju za zmanjševanje onesnaževanja okolja, vodnih talnic...
Na mednarodnem področju smo utrjevali nove relacije: podpis sporazuma o sodelovanju z Nepalsko planinsko zvezo. Sprejeli smo statut in pravnomočnost članstva v Alpskem loku evropskih planinskih zvez CAA.
Ne moremo mimo najdbe listine, pogodbe Aljaževega nakupa zemljišča vrh Triglava iz leta 1895, originalnega zapisa, da je ta svet podaril Jakob Aljaž slovenskemu planinstvu, oziroma Slovenskemu planinskemu društvu, »zvezi«, ki je združevala podružnice SPD.
Tudi 55 let delovanja PZS, kot naslednice SPD smo delovno in razpoznavno obeležili. Izdan je bil »Zbornik« ob 110-letnici organiziranega slovenskega planinstva.
Bili smo priča nastajanju novih zakonodaj, ki so vsebinsko in upravljalno posegale tudi v planinsko domeno in dediščino, v planinski svet. Jasno in glasno smo sporočili, Sloveniji in parlamentu, da nastajanje takih vsebin in poseganj v ta planinska področja, ki jih je planinska organizacija stoletje varovala in ohranjala, ne sme nastajati brez usklajevanja, z vsemi uporabniki teh področij in strokovno znanstvenih strok. Vsaka zloraba statistično političnih premoči, monopolizma, preglasovanj in priučene enostranosti je nesprejemljiva za današnji čas, čas demokratičnosti, kar je bilo v letu 1991 osnovna in temeljenja in najbolj sveta odločitev slovenstva in standard za vstop v EU.
Leto v katerega smo vstopili bo nadaljevanje društvenega dela, aktivnosti in prizadevanj na področju vzgoje izobraževanja, pridobivanje mladih za v planinske vrste. Nadaljevati s področji vrhunskega alpinizma, športnega plezanja. Se prilagajati novim izzivom in mednarodni primerljivosti. Definirati in urediti status planinske humanitarnosti. Dokončati zakon o planinski poteh. Postavlja se tudi potreba po zakonu o visokogorju, oziroma zakona o planinstvu. Za Planinsko zvezo bo nuja priprava novega »statuta«, tudi znak slovenske planinske organizacije bo potrebno nekoliko modeficirati.
Poleg nadaljevanja ekoloških projektov in to zadevnih dejanj v planinskem svetu, se bomo soočali s vizijo o visokogorskem planinskem turizmu. Poleg nuje in potreb in dolga do planinske dediščine se bo moral zgoditi slovenski planinski muzej. Planinstvo bo moralo delovati dinamično, zanesljivo in prodorno vplivno. Ne smemo pozabiti dobrih ocen in mnenj, pomoči pa tudi spoštovanj države do planinstva in še posebej: MO, MZŠŠ, predsednika države, vlade, nadškofije - metropolita.
V letošnje letu je predsednik PZS pozval za akcijo »planinskega krvodajalstva«, kar je predsedstvo PZS učinkovito podprlo.
Gorsko reševalna dejavnost PZS bo morala aktivno poseči na področje preventive. Posebno poglavje je »internacionalizacija« tudi planinstva, kajti vstop v EU in svet vse bolj to terja. Postaja to nuja, če hočemo ostati in stati v rangu , ki smo si ga pridobili. Načrtujemo akcijo pohod po planinski poti od Prekmurja do Ankarana s odmiki, da bodo zajeta vsa planinska geografska področja. V letošnjem letu bomo tudi prvič obeležili planinski praznik, 26. avgust, spomin na dan, ko je bil najvišji vrh slovenstva pred 226 leti prvič osvojen. Tudi profesionalizacija v PZS bo morala postati brezhibna učinkovita in avtoritativna. Da bo, profesionalni team obvladoval čas in zahteve, znanih in pričakovanih pa tudi nepričakovanih dogodkov. Kadrovanj in kadrovska politika bo morala postati pred-prioriteta. Iskanje novih subjektov ne tistih s popravnimi izpiti ali vračanji. Ampak novih svežih moči, goram in planinstvu predanih. Planinstvo je temelj prostovoljstva za delovanje in aktivnost v prostem času. Za sprostitev in oplemenitev kakovosti življenja.
Na današnji dan na tej gorski lokaciji v tej lokalni skupnosti lahko z veseljem ugotavljamo, da so tu prisotne pozitivne osveščenosti do gorskega sveta. Planinskega okolja. Zatorej ni naključje, da so se prav tu porodili »planinsko botanični« dnevi in pohodi. Da se je prav tu ponovno pričel in sprejela odločitev za nadaljevanje oblikovanje »Savinjsko karavanškega krajinskega parka«.
Dragi planinci ljubitelji gora: Vsem obiskovalcem gora v letošnjem letu želim čim več sreče in lepih doživetij v gorah. Želel bi tudi, da bi bili vsi obiskovalci, kar najbolje opremljeni s znanji o planinskih vedah in imeli kar največ znanja za varno gibanje v gorskem svetu.Ta znanja pa se lahko dobi le v planinskih društvih kot tudi PZS. Zatorej je apel za vključevanje v planinske vrste ne samo dolžnost do planinske organizacije, markacistov... za koriščenje in uporabo planinske infrastrukture in naprav... ampak je poleg izkazane pripadnosti, tudi skrb za lastno varnost.
Srečno v novem letu. In še enkrat povabljeni v članstvo slovenskega planinstva.
Predsednik PZS
Ekar Franc