Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 21.12.1987

  21.12.1987


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G. Š.

ponedeljek, 21. december 1987, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1275

Delo, Šport: ... Podvig zagrebške odprave - Prvi na Ngozumba Kangu II

Himalajska odprava Planinske zveze Zagreba v težkih razmerah prva v zgodovini dosegla 7743 visoki himalajski vrh - Tradicija uspehov
ZAGREB - Ekspedicija Planinske zveze Zagreba je pripotovala v glavno mesto Nepala Katmandu 25. septembra in 1. oktobra. Petnajst jih je bilo: Darko Berljak (vodja, 37), Edin Alikalfič (27), Zdenko Anič (36), Mano Bago (34), Nives Boršič (25), Davor Butkovič (33), Željko Gobec (45), Jerko Kirigin (45), Boris Kovačevič (iz Sarajeva, 29), Branko Ognančevič (39), Branko Puzak (30), Mario Rodeš (24), Branko Šeparovič (vodja vzpona, 39), Vojislav Vusič in Mario Saletto (TV snemalec).

Najmočnejša ekipa, ki so jo lahko zbrali v Zagrebu, kar 11 jih že ima himalajske izkušnje  je izbor pred odhodom pohvalil vodja. Z denarjem pa tudi niso imeli posebnih težav, večina so ga v pripravljalnem obdobju zaslužili sami, še največ težav so imeli z rezervacijo sedežev v letalih.
Bila je to četrta zagrebška odprava, vse razen prve, pa so se v domovino vrnile s prvenstvenimi smermi. Leta 1985 so uspeli v steni andskega vršaca z imenom Huandoy, leto kasneje na himalajskem lepotcu Ama Dablamu, letos pa so vse skupaj kronali še s prvim jugoslovanskim pristopom na kak tako visok še deviški vrh. Po zatrjevanju katmandujskih poznavalcev, je bil sedaj po višini »nad njim« le še srednji vrh Lotseja. (Le-tega je spomladi poskušala preplezati kamniško-slovenska odprava!)
Sedaj so spet vsi doma (razen Butkoviča, ki si je v Bankoku v prometni nesreči poškodoval in bo pripotoval šele te dni) in dogajanje na Ngozumba Kangu II, s 7743 metri donedavno drugim najvišjim še neosvojenim vrhom sveta, nam postaja vse bolj jasno.
Del prve skupine je odšel iz Katmanduja že 28. septembra (ostali pa šest dni kasneje), 15. oktobra so postavili bazni tabor (5200 m), na robni moreni ledenika Lungsamp, nekako tam, koder so taborili člani odprave AO IMPOL, ko so skušali preplezati J steno Čo Oja. In ker je bil sestop na ledenik izredno zahteven, so že takoj na začetku postavili improvizirano žičnico: pritrdili so 200 m vrvi in po njih so potem ves čas spuščali tovore. Sedem kilometrov dalje, na drugi strani ledenika Ngozumba, so zaradi izrednih razdalj potem postavili še t. i. ABC tabor ali pomožno bazo (5350 m).
Stroški odprave, vključno z vsemi prevozi, so bili - preračunano - 27.500 dolarjev. Da so odpravo večinoma financirali udeleženci sami, smo že zapisali, generalnega pokrovitelja pa so vendarle imeli, bila je to tovarna konfekcije Borac iz Travnika, ki jim je pripravila višinske obleke; bile so boljše, kot jih izdeluje večina najbolj reklamiranih svetovnih proizvajalcev. Pokrovitelj je bil tudi Večernji list, sodelovala pa je še TV Zagreb s svojim snemalcem. (Na gori ga je nadomestil Sarajevčan Kovačevič.)
Potem pa je začelo slabo vreme in do 20. oktobra, ko se je neurje nekoliko umirilo, je zapadlo v baznem taboru že poldrugi meter snega. Pa vendarle so dva dni kasneje postavili tudi T1 (5950 m) in pritrditi 200 m vrvi v predelu, kjer so bile težave okoli IV stopnje. Lepo vreme se je potem sicer nadaljevalo, toda globok sneg, predvsem pa močan veter, je alpiniste hudo oviral. Dvojko na višini 6500 m so postavili šele 2. novembra. Potem pa se je vse odvijalo zelo hitro. Pet dni kasneje so postavili T3 (6950 m) in 10. novembra sta Kovačevič in Puzak začela zaključni »naskok«. Pot je bila težka, veliko oviro so predstavljale ledeniške razpoke pod vršno steno, mehak sneg na trdem ledu nagiba 50 do 55 stopinj in celo 65, je vse skupaj še poslabšal. Toda do večera sta se vendarle vzpela do višine 7200 m in zmogla postaviti še zasilni tabor. Naslednji dan pa sta že ob 7.30 odšla še na zadnji del prvenstvenega vzpona. Ob 16. uri sta kot prva, odkar svet stoji, stopila na teme 7743 m visokega srednjega vrha Ngozumba Kang, tudi Ngozumba Kang II imenovanega. Še isti dan sta srečno dosegla T4, 13. novembra sta isto pot opravila še Alikalfič in Butkovič, Ognančevič pa je moral odnehati 250 m pod vrhom. Preostali člani odprave, tisti, ki niso že odšli v Katamandu, pa so medtem že praznili tabore in pripravljali tovore.
Za srednji vrh Ngozumba Kang (Angleži pišejo Ngojumba Kang, toda odgovarjajoče izgovorjave ni slišati med domorodci) so nekaj časa sodili, da sta ga že leta 1965 osvojila Uemura in Pemba Tenzbig. Toda preverjanja podatkov so pokazala, da sta bila dejansko na predvrhu Gjačung Kangu (7610 m).
Sicer pa se je Ngozumba Kang II pojavil na seznamih vrhov, na katere je dovoljeno organizirati odprave šele leta 1982. Geografske koordinate in višina so ves čas prave, avtorji te listine pa so menda mislili na levi vrh »Troglave gore« (kar Nagozumba tudi pomeni), ki pa so ga že osvojili med iskanjem prehodov na Čo Oju.
Kakorkoli - Jugoslovanska smer na Ngozumba Kang II, po računih njenih avtorjev, dolga kar 17,2 km, bo ponovno utrdila ugled našega alpinizma v svetu. Med 55 odpravami, kolikor jih je letos jeseni poskušalo v nepalski Himalaji, je bilo zgleda uspešnih le 14 (večina pred nastopom slabega vremena).

FRANCI SAVENC

Sprejem AO Matica
Člani alpinističnega odseka iz Matice so v Mihovem domu pod Vršičem imeli vsakoletni sprejem. Letos so v vrste alpinistov sprejeli 8 članov, 15 pa jih je izpolnilo pogoje za pripavnike.

Poljaki zdaj poskušajo pozimi na K2
Bili so prvi tudi na vseh šestih doslej pozimi osvojenih osemtisočakih

VARŠAVA - Zimske ekspedicije so poljska specialnost. Februarja 1973 sta bila Andrzej Zawada in Tadeusz Piotrowski prva pozimi na 7492 m visokem Nošaku (Hindukuš). Bil je to prvi tak dosežek nad višino 7000 m. Potem so dolgo pritiskali na nepalske oblasti, da bi jim dovolili še v Himalaji. In res so bili prvi tudi tu. Leszek Czichy in Krisztof Wieliczki sta se prva povzpela na Everest (8848 m, morda - po zadnjih meritvah - tudi 8872 m). Na vseh šestih (od 14 osemtisočakov) na katere so se ljudje doslej pozimi že uspeli, so bili prvi Poljaki.
To sezono pa so se izgleda lotili največjega zalogaja - drugega najvišjega vrha K2 (Čogori, 8611 ali 8617 m). Ekipo desetih Poljakov, štirih Angležev in štirih Kanadčanov, vodi najbolj izkušeni Andrzej Zawada. Toda že med pristopom so imeli izredne težave. Izjemno močno neurje konec oktobra je njihovo karavano (s 10 t prtljage) zadržalo za več tednov, rešili so jih šele vojaški helikopterji, za katere je dal posebno dovoljenje sam predsednik Pakistana. Področje pod K2 je pozimi namreč izredno težko dostopno, kar je Zawada ugotovil že med raziskovalnim obiskom lansko leto.

J.N.

Alpinistični razgledi št. 26
KRANJ - Izgleda, da je novo uredništvo Alpinističnih razgledov trdno odločeno, da se zastavljenega načrta tudi drži. Tisto, kar so obljubljali, je sedaj tu: 26. številka AR. In ne samo to. Samo bežen pregled nam pove, da so nekoliko spremenili notranjo obliko, ki tudi priča k resnejšemu odnosu do dela.
Stalna ponavljanja, da organizacija daleč zaostaja za uspehi, dobivajo epilog tudi v tej številki. Viki Grošelj v intervjuju razgane svoja mišljenja, na podoben način pa lahko spoznamo tudi enega najboljših alpinistov na svetu, Francoza Patricka Gabbarouja.
Znani poljski alpinist in vodja številnih njihovih odprav, Andrzeja Zawada je v pogovoru za francosko revijo Vertical povedal marsikaj zanimivega o zimskem plezanju v najvišjih gorah na svetu. Prevod za AR je pripravil urednik AR Srečo Trunkelj. Janko Humar je dodal svoj model pri treningu plezalcev, sam pa sem ob kratkem opisu svojega zadnjega plezanja v velikih Jorassih poskušal izluščiti katere smeri (ledne in kombinirane) trenutno predstavljajo največ. Opis novih ledenih klinov in nekaterih modelov cepinov je pred bližajočo se zimo seveda zelo dobrodošel. Pa še marsikaj zanimivega se bo našlo v tej zadnji številki internega glasila slovenskih alpinistov.
Naročniki oz. predstavniki odsekov lahko novo številko AR prevzamejo danes od 17. do 18. ure v prostorih PZS v Ljubljani, kajti po pošti bodo poslani šele po novem letu.

TOMO ČESEN

Vabilo na tekmovanje v SZ
Goskomsport iz Moskve je poslal vabilo našim plezalcem za mednarodno tekmovanje v Kislovodsku. Tekmovanje bo od 2. do 8. marca 1988, prijavo pa je potrebno posredovati do 1. februarja prihodnje leto (tri tedne kasneje žele imeti tudi poimenski seznam). Ekipe naj bi štele po tri člane, zbrati pa se morajo 1. marca v Moskvi. Že naslednji dan bo odhod v Kislovodsk, kjer bo potem otvoritev in trening. 3. marca bodo kvalifikacijska tekmovanja, dan kasneje »parna gonka« (vzporedno hitrostno plezanje) in potem še tekmovanje posameznikov. 6. in 7. marca bo tekmovanje v premogovanju težav, 9. marca pa razhod. Vabilo sicer ne govori o stroških, lahko pa sklepamo, da mora naša organizacija kriti stroške prevoza do Moskve in nazaj, bivanje v SZ pa bo na račun organizatorjev. Prijave iz Jugoslavije zbira Podkomisija za kvalitetni alpinizem PZS do 10. januarja.

Alpinistična sekcija v Žireh
Potem, ko nihče v okviru Planinske zveze Slovenije uradno ni reagiral (prva bi bila seveda poklicna Komisija za alpinizem, če pa le-ta ni aktivna, pa bi veljalo določiti vsaj kakega »vršilca dolžnosti«, ki bi vsaj prevzemal pošto), so mladi ljubitelji gora iz Žirov zastavili pač po svoje. Ustanovili so alpinistično sekcijo in 6. novembra jo je potrdil UO PD Žiri, vodstvo AO Škofja Loka pa je prevzelo pokroviteljstvo. Od petih alpinistov in šestih starejših pripravnikov, kolikor jih zaenkrat šteje AS, so namreč trije »zrasli« v Akademskem AO, vsi ostali pa v AO Škofja Loka. Za vodjo alpinistične šole so izbrali Marjana Praprotnika, načelnik je Marjan Poljanšek, mentor pa Boštjan Kekec. Za šolo, ki jo imajo vsako sredo od 18.30 dalje v žirovski osnovni šoli vlada veliko zanimanje. Praktične vaje imajo na Gorah pri Razpotju, že nekajkrat so plezali v Osapski steni ... Vse gre kot je treba, le uradnega blagoslova ni od nikoder.

F.S.

Testirali so jadralna padala
Letos poleti so sodelavci beograjskega Kluza na Bjelašnici testirali padala, ki naj bi bita namenjena (tudi) alpinistom. Opravili so več demonstracijskih poletov z vrha (2067 m) v Babin dol (1200 m). Jadralna padala bodo menda kmalu tudi že v prodaji po (neuradni) ceni okoli 400.000 din.

Niso dobili AR
Alpinistični razgledi nudijo zanimivo branje, to vemo vsi. Izgleda pa, da nekateri niso verjeli, da jim jih bodo prenehali pošiljati, če ne bodo poravnali naročnine. Letos jeseni pa se je »grožnja« uresničila in več kot 15% naslovov so izpustili. Med tistimi, ki niso prejeli zadnjih dveh številk (25 in Treh Cin) prednačijo vodstva AO/S v drugih republikah, torej od tam, od koder je bilo v preteklosti največ prošenj, da bi jih (posameznike) vključili med naročnike. Nepokrite so ostale cele republike!?
Nova številka Alpinističnih razgledov (26) je že natisnjena in to le v nakladi 650 izvodov. Kdor bi se želel še naročiti (Alpinistični razgledi, PZS, Dvoržakova 9,61000 LJUBLJANA), naj zato pohiti. Na poravnavo računov pa v bodoče raje ne pozabite več.

Že prvi spusti s smučmi
Borut Črnivec in Andrej Terčelj sta 12. t.m. smučala z vrha Tosca naravnost čez vzhodne vesine. Spust je potekal v odličnih razmerah in pravita, da gre najverjetneje za novo smer, ki naj bi se imenovala Direktna rokavička. Ocena je S6-/S5, V, 250 metrov.

Ustanovili so novo PD
V začetku decembra so delavci združeni v Gospodarski zbornici ljubljanskega območja, GZS in Splošnih združenj, organizirali svoje planinsko društvo - PD Kres, s sedežem na Viški 42 v Ljubljani. V torek 15. t. m. ob 18. uri pa so imeli na Rožniku tudi že občni zbor, ki se ga je udeležilo kar 105 ljubiteljev gora.
Predsednik PD Kres Zvone Gosar je povedal, da se bodo v okviru novega društva intenzivneje ukvarjali - ob rednih nalogah, ki bodo zajele tudi občane Viča - s tremi projekti: s planinskim bivakom, s planinskim paketom, ki naj bi vseboval vse potrebno za prehrano, vključno z vitaminskimi in mineralnimi dodatki) in gorskim kolesom.

ID.

Za Cerro Torre še mesec dni
Janez Jeglič in Silvo Karo imata z južno steno obilo težav. V telefonskem pogovoru pred nekaj dnevi sta povedla, da zaradi zelo slabega vremena nista bila v steni že dvajset dni. Pred seboj imata še 400 metrov zelo težke stene. Odločila sta se, da svoje bivanje podaljšata še za en mesec. Vrnila naj bi se okoli 20. januarja, v vsakem primeru pa 25. januarja, ko jima poteče letalska vozovnica.
Povedala sta tudi, da je naša četverica na Fitz Royu odnehala, potem ko je preplezala približno tretjino načrtovane prvenstvene smeri. V domovino se bodo vrnili predvidoma 27. t. m.

TOMO ČESEN

Vzponi VIII stopnje
Vladimir Slamič (AO Nova Gorica) je 12. t.m. v Vipavi opravil prvi vzpon po smeri Flok. Takoj za njim jo je splezal tudi Uroš Grilc (AO Črnuče). Prav tako v Vipavi je dan pred tem Miha Praprotnik (AO Matica) ponovil Milko (VII+/VIII-) in Travo Sv. Lucije (VIII-).
Srečo Rehberger (AO Kranj) je v Ospu na pogled preplezal Jonatana Livingstona, ki bo kot vse kaže postala zelo popularna smer VIII stopnje. In še dva vzpona Nuše Romih (AO Tržič) je treba omeniti. V italijanskem Arcu je preplezala La padele (6b, oz. VII-) in Easy rider z oceno 6c (VII+).

 

Talaj Sagar
MADRID - Peti pristop na zadnje čase vse bolj znani Talaj Sagar (Thalay Sagar, 6904 m) v indijski Garvalski Himalaji, so opravili Oskar Cadiach, Jordi Camprubi in Xavier Perez Gil. Bazni tabor so imeli na višini 4800 m, višje pa še dva pomožna, na 5600 in 6100 m. Med vzponom pa so morali enkrat še bivakirati (na višini 6600 m). Na vrh so prišli 26. avgusta letos (peti pristop, 16 poskusov), ponovili pa so smer prvih pristopnikov (V, 60 st).

13 Poljakov na Nunu
VARŠAVA - Najvišji vrh Indijskega Kašmirja, 7135 m visoki Nun, je doživel pravo invazijo poljskih alpinistov. Prva ekipa, ki jo je vodil Waclaw Otreba je ponovila (s štirimi višinskimi tabori) Vzhodni greben. 12. avgusta je bilo na vrhu 7 udeležencev. Druga ekipa pod vodstvom Jana Kwistona pa je preplezala SZ steno (dva tabora). Med 30. septembrom in 6. oktobrom se je povzpelo na vrh šest alpinistov.

Plezanje tudi na Sinaju
JERUZALEM - Poljak Krzysztof Pankiewicz in domačin Doren Erel sta v času od 26. oktobra do 3. novembra preplezala šest novih smeri v Z steni Jebel Safasafaha (2054 m), ocene VII do VII+, v JZ ste Jebel Fara (1900 m, VII-) in SV steni Jebel el Lose (VI+/ V).

Nezanimivo gorsko vodništvo?
Kako z oživljenim gorskim vodništvom obogatiti turistično ponudbo, je osrednje vprašanje uvodnika v zadnji številki Planinskega vestnika
LJUBLJANA - Janez Bizjak spregovori, kakšno je bilo poslanstvo vodnikov včasih, kako se je moralo prilagajati drugačnim časom, a vseeno je to ostal poklic, namenjen le najboljšim, izkušenim in najbolj iznajdljivim. In najsposobnejšim od njih se uresniči največja želja, da imajo svojo lastno gorniško šolo, kamor zahajajo turisti z vsega sveta, da se nauče hoje v hribe, da znajo uporabiti gorniško opremo in potem lahko sledijo vodnikom, ki jih popeljejo na drzne vršace, kamor bi si sami nikoli ne upali.
Take šole so v vseh alpskih državah razen pri nas. »Postavili smo svojo vodniško šolo v Nepalu, doma pa je ne znamo (ali nočemo)«, ugotavlja Janez Bizjak in dodaja, da je v naših obmorskih krajih cela vrsta raznih tečajev surfanja, potaplja, tenisa ... po naših gorah pa turiste vodijo - tuji vodniki. Pisec poseže tudi za nekaj desetletij nazaj, ko smo imeli zelo dobro organizirano vodniško službo, kjer so bili člani tudi razvrščeni po sposobnostih in so tako vodili na turah različnih težavnosti. Bizjak potem omeni naše mladinske vodnike, planinske vodnike, ki so zelo različno usposobljeni in imajo tudi vsak svoje značke. Seveda ne pozabi tudi pravih gorskih vodnikov in njihove lastne podkomisije, (ki deluje v okviru KA). Vendar je le-ta zgolj sama sebi namen in je daleč od tega, da bi njeni člani kaj prida vplivali na pestrost naše turistične ponudbe. Bi ti izkušeni gorniki vsaj skrbeli za vzgojo kadrov, če že sami ničesar ne ukrenejo?
Planinski vestnik čez vse leto v vsaki številki pogleda čez plot naše alpinistične vasi, saj zvesto spremlja gorniške, zlasti himalajske dosežke, drugih dežel. Tako je v decemberski številki predstavljen Švicar Erhard Loretan, ki je na »top lestvici« (po Nyki) na četrtem mestu z devetimi osemtisočaki. Mož pravkar polomljen sedi doma - na Zermattskem prečenju ga je zajel plaz - zato je imel dovolj časa za pogovor z uredniki revije Alp. Na vprašanje, kako se preživlja, odgovarja, da nima stalnega sponzorja, saj jih je v Švici težko dobiti, ker ni (!) proizvajalcev alpinistične opreme. »Težava je v tem, da je treba, če hočeš dobiti denar, napeti vse sile in primerno predstaviti svoj novi projekt. Treba ga je »prodati« pred odhodom, potem pa se čutiš dolžnega, da ga tudi izpelješ. In če ti ne uspe, povešaš oči pred vsemi ...« Torej tudi najbolj alpska dežela ni glede tega nikakršnega izjema.
Peter Gillman (Financial Times) govori o najokrutnejši gori. Ni težko uganiti, da gre za K2, kamor se bo pozimi podala mednarodna odprava, katero bodo sestavljali Poljaki, Angleži in Kanadčani. Tu je članek nepogrešljivega Jožefa Nyke, ki piše o rojaku Kukuczki, oziroma njegovi zadnji nadvse uspešni odpravi na Šiša Pangmo.
Ste že slišali za rafting? To je potovanje s čolnom po divjih rekah. Tako je po himalajski reki Trisuli čolnaril tudi snemalec zagrebške televizije Mario Saletto, ki potem v privlačnem potopisu podoživlja svojo nenavadno pustolovščino.
Romantiki bomo prišli na račun ob prebiranju spominov na pozno jesen, Petra Vovka, na trdna tla pa nas brž postavi Božo Jordan, ki je znan po svojih faktografskih zapisih.
Zgodbo, ki je objavljena na notranji strani zadnje platnice, bi lahko uvrstili v znanstveno fantastiko. Ali pa tudi ne. Preberite, pa potem sami presodite, kaj naj bi to bilo.
Leto je za nami, z njim dvanajst Vestnikov in leto dni urednikovanja Marjana Raztresena. Mnenje mnogih bralcev je, da se je glasilo, v primerjavi z lanskim letom, še izboljšalo. Največ prostora je namenjeno alpinizmu, kar je razumljivo, saj je doživljaj kakega Himalajca (tudi za povprečnega bralca) privlačnejši kot pa denimo dolg govor z množičnega napol planinskega shoda. Vseeno je tudi mnogim drugim dejavnostim v našem gorskem svetu namenjeno dovolj pozornosti. Uredniški odbor je letos ostal isti. Vendar je skoraj polovico članov takih, ki letos niso prispevali niti enega članka v Vestniku. Tako morda zasedajo prostor tistim, ki bi v glasilu in o njem lahko povedali marsikaj koristnega.

MATEJ ŠURC

Oznake: AN, , HIM, PLE, PV
eXTReMe Tracker