Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 14.12.1987

Delo, Šport: ... Daulagiri se je končno le »vdal«

Šele naša četrta odprava je dosegla vrh tega osemtisočaka v Himalaji, za nameček - pozimi
KRANJ - Prejšnji teden je iz Nepala prišla vesela novica o naši prvi zimski himalajski alpinistični odpravi. Marjan Kregar (AO Kamnik) in Iztok Tomazin (AO Tržič) sta uspešno splezala na vrh 8167 metrov visokega Daulagirija. S tem sta se pridružila dvajseterici tistih jugoslovanskih alpinistov, ki so doslej imeli v žepu vsaj en osemtisočak.
Kljub doseženemu cilju pa odprava še ni končana. Na vrh bosta v naslednjih dneh poskušala zlesti še njen vodja Stane Belak – Šrauf in Pavle Kozjek. Prav ime Staneta Belaka je namreč z našimi osvajanji Daulagirija nedvomno najbolj povezano. Ta zadnja odprava je že naša četrta na ta vrh in prav v vseh je Belak odigraval pomembno vlogo. Leta 1981 je skupaj z Emilom Tratnikom in Cenetom Berčičem preplezal do takrat že nepreplezano južno steno in ta uspeh poznavalci še danes prištevajo med največja dejanja v Himalaji. Ne glede na to, da vrha niso dosegli, mislim, da je to v Daulagiriju naš dosežek številka ena. Druga odprava jeseni leta 1985, je seveda odhajala na pot s ciljem - po vzhodni steni na vrh. Vrnili so se le z novo smerjo v vzhodni steni, pri 7600 metrih pa so se morali obrniti. Poleg Belaka so bili tam še Štremfelj, Tomazin in Kregar. Pomladi lanskega leta se je vrh ponovno izmuznil, pa čeprav sta Belak in Kregar izbrala vzhodni greben, po katerem naj bi bil cilj ob dobrem vremenu dosegljiv brez večjih težav. Pa je orkanski veter spet vse postavil na glavo. Prišla sta le 50 metrov višje kot leto poprej.
Vse skupaj je kazalo na to, kot da nam Daulagiri ni namenjen. Potem so se za letos odločili za zimsko sezono in treba je reči, da se nekaterim to ni zdela ravno najboljša rešitev. Dejstvo je, da je vzhodna stran Daulagirija zelo izpostavljena vetrovom, ki so za zimo v Himalaji sploh značilni (poleg ekstremnega mraza seveda). Če k vsemu prištejemo še dejstvo, da je ta zadnja odprava odhajala na pot s praktično neustrezno opremo za zimske razmere v himalajskih gorah (vzrok pa je bil seveda premalo denarja), potem je bila upravičena bojazen, da imajo tokrat za osvojitev vrha še najmanj možnosti.
Toda včasih se pač stvari odvijajo drugače in tokrat so na srečo tudi se. Konec koncev, ob smoli poprejšnjih odprav, smo nekaj sreče z vremenom že potrebovali. Za Tomazina in Kregarja sta to prva osemtisočaka, vsi pa upamo in želimo, da bi na Daulagiriju uspelo tudi Belaku in Kozjeku.

TOMO ČESEN

Še v skupino Paine
V torek je odšla na pot naša prva odprava v patagonsko skupino Paine. Te gore so v istoimenskem narodnem parku, bližje argentinski meji kot čilski obali, niso tako znane kot Fitz Roy ali Cerro Torre, zato pa nič manj vabljive, drznih oblik in - z velikimi možnostmi za prvenstvene vzpone. Za nas pa so zanimive tudi zato, ker je bil že v drugi odpravi, ki jih je raziskovala (1953/54) tudi naš človek - Tonček Pangerc. S tovarišem sicer nista prišla na vrh Velikega stolpa, toda uspelo jima je začrtati smer, po kateri so se potem povzpeli Italijani. Leto kasneje pa je prav v teh gorah plaz ledu pokopal celo navezo in na njiju nas sedaj spominjata imeni dveh lepih jezer: Lago Tonček in Lago Schmoll.
V naši odpravi »Paine 87« so le trije alpinisti: Edo Kozorog (25), Matjaž Ravhekar (22) in Ivan Rejc (32): drugi je član AO Jesenice, ostala dva pa Soškega AO iz Tolmina. Tudi oni so - to je postalo sedaj že skoraj pravilo - večino sredstev zbrali z različnimi deli. Veliko razumevanje so pokazala PD Tolmin, Jesenice in Kranjska Gora, pa obe postaji GRS, jeseniška in tolminska, obe TKS in še nekatere delovne organizacije - tolminska ISKRA, Ljubljanska banka, KOMPAS hotel iz Kranjske Gore, pa KS, ŠD in TD Kranjska Gora itd.
V načrtu imajo seveda tudi prvenstveni vzpon. Možnosti so še, seveda pa zelo težke. Stene so precej visoke, toda v glavnem kopne, v parku pa vlada poseben režim, tako da imajo čuvaji dokaj dober pregled tudi nad dejavnostjo alpinistov.

Veliko težav pod južno steno CT
Karo in Jeglič še skušata preplezati deviško steno Cerro Torreja - Nagaja predvsem vreme

Pred dnevi je iz Argentine prišlo pismo Silva Kara, ki skupaj z Janezom Jegličem (oba AO Domžale) skuša preplezati še deviško 1600 m visoko južno steno Cerro Torreja (3128 m). Fanta poročata o izrednih težavah v steni in slabem vremenu, ki jima vsiljuje dolge dneve brezplodnega čakanja.
Bazno taborišče sta dosegla že 31. oktobra. Večino opreme so v bazo pritovorili na konjih, del plezalne opreme pa so s helikopterjem pripeljali na ledenik pod Cerro Torrejem. Prve dneve sta porabila za transport opreme in kopanje snežnega bivaka pod steno, 5. novembra pa sta prvič zaplezala v steno.
Spodnja tretjina je objektivno izredno nevarna, saj v njej neprestano bobni padajoče kamenje in led, kasneje pa se jim pridružijo še hudourniki vode. Sonce sije v steno le 3 ure, vendar fanta nista v njej skoraj nič bolj varna, tudi če začneta plezarijo še pred sončnim vzhodom. Silvo piše, da je plezanje v spodnjem delu stene najbolj tvegana zadeva, kar jih je v alpinizmu do zdaj počel. Poroča, da v tem delu stene hitita kot nora, spodbujajo pa ju tudi pogledi na presekane konce vrvi, ki so ostali po lanskoletnem poskusu Italijanov v tej steni. 6. 11. sta preplezala objektivno najnevarnejše območje in prišla do vznožja 700 m visokega previsnega dela v drugi tretjini stene, kjer sta zaradi previsnosti relativno varna, precej večje pa so tehnične težave. Trdita, da ta del stene izgleda, kot bi skupaj sestavili dve severni steni Zahodne Cine. Skala je slaba, vse polno je lusk, ki odpadajo. Fanta pišeta, da je to najbolj nora stena, kakršno si plezalci v današnjem času lahko zamislijo.
7. 11. ju je za 5 dni v bazo pregnalo slabo vreme, 13. 11. pa sta s pomočjo višinomera zaznala dviganje zračnega pritiska - napoved izboljšanja vremena. Podala sta se pod steno, tam pa sta morala najprej izpod metra novo-zapadlega snega spet izkopati bivak, ki jima ga je zasulo. Drugi dan je bilo vreme boljše in v previsnem delu stene sta splezala nove raztežaje (ocena A2 – A3). Ostalo jima je še 200 m statičnih vrvi, ki jih nameravata uporabiti za opremljanje smeri. Ko jima bo teh vrvi zmanjkalo, bosta počakala na lepo vreme in skušala vzpon do vrha opraviti v alpskem stilu. Računata, da bosta za celoten vzpon od vznožja do vrha potrebovala 5 do 6 dni. 15. novembra se je vreme spet pokvarilo, in ko se ni izboljšalo, sta se 18.11. vrnila v bazno taborišče, kjer je čakanje na izboljšanje udobnejše.
Upamo, da sta fanta kasneje imela več sreče z vremenom in da bomo v kratkem prejeli nove podatke o njunem podvigu. Fanta namreč ocenjujeta, da se bosta v domovino vrnila še pred koncem meseca.

MIRO ŠTEBE

Marko Lukič na pogled v Jenjavi
V Aniča kuku eden naših najboljših tovrstnih dosežkov - Uspeh še v Italiji

KRANJ - Praznični dnevi konec novembra so v Paklenici minili v znamenju slabega vremena in tudi kvalitetnih vzponov je bilo bolj malo. Toda prosta ponovitev na pogled Jenjave smeri v Aniča kuku je vsekakor velik uspeh in pravzaprav eden najboljših tovrstnih dosežkov (prosta ponovitev na pogled) pri nas. Marko Lukič je Jenjavo smer (ocena je okoli VIII+, morda celo IX- plezal 29. novembra, dan pred tem pa je na isti način uspel tudi v smeri Vrnitev odpisanih v Jurasovi glavici, ki je ob prvi in doslej edini prosti ponovitvi pred dvema letoma dobila oceno VIII-/VII+.
V obeh smereh je bil Lukičev soplezalec Dušan Habulin (prav tako AO TAM).
Pred obiskom Paklenice pa se je Lukič vrnil iz italijanskega Finala Ligure. Najprej je naštudiral, potem pa v prvem poskusu splezal smer Frank Zappa (RP), ki ima francosko 7b (po UIAA nekako IX-). Osp ima od 10. t. m. dalje novo smer VIII stopnje. Poteka desno od Luknje in v njej so zavrtani štirje svedrovci. Začetek je nekoliko lažji, druga polovica pa je previsna in tam je tudi najtežje. V prvem poskusu (z rdečo piko) jo je splezal Miha Kuhar (AO Kranj), še isti dan pa takoj za njim tudi Franci Jensterle (AO Škofja Loka) prav tako v prvem poskusu. Ocena je VIII, visoka je dobrih 15 metrov, imenuje pa se Jonatan Livingstone.
Vladimir Slamič (AO Nova Gorica) pa je bil uspešen na drugem koncu.
V Italiji je v Ertu med drugim splezal Mister Rock (6c, po UIAA VII+).
V Vipavskem vrtcu (oz. Gradiški Turi) pa je preplezal Milko, Travo Sv. Lucije (obe VIII-), Bananarama in Oda norosti (obe VII+/VIII-) in Selekcijo z oceno VII+. Vsi vzponi seveda z rdečo piko.

TOMO ČESEN

Tudi o organizaciji
Na nedavni skupščini PZS je bilo slišati tudi kritične besede o tem, da alpinistična organiziranost precej zaostaja za velikimi uspehi alpinistov. Seminar za alpinistične inštruktorje in vodje AŠ, ki bo konec tedna na Rašici, bo zato tudi prva priložnost predstavnikov AO za pogovor o tem. Zato bo KA gotovo predstavila tudi potek priprav za sestavo novega vodstva, odločitev glede zbora načelnikov in rednega letnega zbora alpinistov ter program nadaljnjega dela. Ob tem velja pohvaliti novo uredništvo Alpinističnih razgledov, ki bo do seminarja že pripravilo decembrsko številko glasila, v kateri bo izšel tudi zanimiv polemični članek Mira Štebeta.

Tri smeri iz poletja
Slavko Svetičič (AO Idrija) je letošnje poletje v Mangrtu splezal tri pomembnejše prvenstvene smeri. V zahodni steni je splezal Sezono senc, ki poteka levo od Direktne in je visoka 350 metrov, ocena pa je VI-, V+. Smer Andrejka je prav tako speljal v isti steni, vendar desno od Direktne, ocenil pa jo je V+, IV. Je zelo markantna in dobro vidna od koče pod Mangrtom. Tretja smer ima ime Sladki stil in poteka v Rdečem robu, v steni, ki leži malo pod Mangrtskim sedlom in sicer čisto zraven ceste, kjer začne prvi raztežaj. Ugodna torej za tiste, ki jim ni do dolgih dostopov. Skala je tu slaba, zaradi česar je plezanje dokaj nevarno. Svetičičeva smer je visoka 120 metrov, njena ocena pa VI+. Vsi potrebni klini so ostali v njej.

Po Cerro Torreju že v Fitz Royu
Potem ko sta Janez Skok in Ines Božič uspešno splezala na vrh Cerro Torreja, sta se skupaj z Ivom Kofolom in Zlatkom Gantarjem preselila v steno Fitz Roya. Kot vemo, bodo v njej poskušali levo od Jugoslovanske zajede preplezati še tretjo našo smer v tej gori. Zadnje sporočilo so oddali konec novembra in poročajo, da imajo že napetih 450 metrov fiksnih vrvi. Stena je po njihovih besedah zelo strma in v glavnem so imeli doslej opravka s težkim tehničnim plezanjem (A2) v zaledenelih počeh. Pravijo, da vse skupaj lahko primerjajo z znanim Nosom v El Capitanu.

T.Č.

Vabili za smučarske rallyje
Južnotirolska planinska zveza je prevzela organizacijo mednarodnega tedna turnega smučanja v prihodnjem letu. »Turni smuk brez meja« naj bi bil nadaljevanje velikega prečenja Alp iz leta 1982. Vabijo po deset udeležencev iz vsake države (za dva od teh bodo tudi prevzeli vse stroške). Komisija za alpinizem PZS je sklenila, da naj se vsi interesenti prijavijo na KA do konca letošnjega leta. Turni smuk bo trajal od 6. do 12. marca prihodnje leto v Malsu v zgornjem Vinschgauu (hotel Malscrhof). Podroben razpis s programom bodo organizatorji še poslali.
Športno združenje iz Premane v Italiji pa od 19. do 20. marca prihodnje leto vabi na 12. smučarski rally »Pizzo Tre Signori« (doslej četrtič z mednarodno udeležbo). Rally bo pod pokroviteljstvom FISI dežele Lombardije in gorske občine Valsassina Valvarone. Prijavite se lahko na naslov Associazione sportiva Premana, Via Vittorio Emanuele 4. 22050 Premana (Como) Italia. Za podrobnejša pojasnila lahko pokličete tel. (0039) 341 890428 (v italijanščini) ali 341 890257 (v angleščini). Organizatorji pričakujejo pred prijave čim prej, ker želijo poslati prospekt s pravili in prijavnice še do konca decembra.

Za koledar Gore Jugoslavije primanjkuje posnetkov
Koledar za leto 1989 bo nosil naslov Gore Jugoslavije. KOTG in PZS se je odločila, da bodo s pripravami začeli nekoliko prej kot običajno in upajmo, da bo to rodilo kvalitetnejši izdelek. Pri zadnjem pregledu poslanega materiala so ugotovili, da jima primanjkuje diapozitivov z motivi iz Koraba in Šar planine. Zato vabijo vse, ki te posnetke imajo, da jih pošljejo na PZS. Priporočajo se tudi za slike iz slovenskih gora.

Rumeni strah v Aniča kuku
Med prazničnimi dnevi je bilo v Paklenici bolj slabo vreme, tako da je bilo temu primerno tudi manj vzponov. Dare Juhant in Janez Tomažič (oba AO Litija) sta uspela splezati Rumeni strah (V+, A3) z vstopom po Velebitaški. Plezala sta 8 ur.

Predstavitev knjige Jalung Kang
Danes ob 18. uri bo v Novinarskem centru Cankarjevega doma Tone Škarja predstavil širši javnosti svojo zadnjo knjigo Jalung Kang. Založba Borec jo je že skupaj z ostalimi deli predstavila na zadnjem knjižnem sejmu v Ljubljani, tokrat pa bodo samo tej knjigi namenili širšo predstavitev. Tone Škarja bo govoril o njenem nastanku, še več pa s predavanjem o sami odpravi, ki jo bo tudi predstavil z diapozitivi in spremno besedo, kot jo zna povedati samo on. Ob tej priložnosti bodo obiskovalci lahko kupili knjigo z 20-odstotnim popustom.

T.Č.

V Vežici s krempeljci
Igor Jamnikar, Miha Praprotnik (oba AO Matica) in Marko Lukič (AO TAM) so 5. t. m. plezati v steni Vežice in sicer smer Žaumak. Poteka med Lahovo in Črno mačko in pred dvema letoma, ko sta jo prva splezala Jamnikar in Praprotnik, je bila narejena od zgoraj. Oba sta se spustila čez steno in v ploščah zavrtala svedrovce. Smer ima oceno VIII, A0, seveda pa jo sedaj ni bilo moč plezati prosto zaradi ledu in mraza. Skoraj vso smer so plezali s pomočjo hudičevega krempeljca, dobro zavrtani svedrovci pa so poskrbeli za varnost, čeprav je razdalja med njimi kar solidna.

Uspeh na Pumoriju
Japonska odprava desetih alpinistov je uspešno končala poskus vzpona na Pumori (7161 m) po južnem razu. 12. oktobra so uspeli J. Ojama. F. Kogura in F. Gora, dan kasneje pa so jim sledili še vodja Joshi Ohashi, T. Jamatau in H. Hoshino. Obe navezi sta štartali iz T2, ki so ga imeli na višini 6800 m.

Uspeh Špancev
Na vrh Anapurne (8091 m) sta se 8. oktobra letos povzpela Jose Maria Maixe (26) in Rafael Lopez (22), alpinista iz Taragone. Na vrh sta se povzpela po Severni smeri, iz tabora 5 (7600 m) pa sta do vrha potrebovala deset ur. To je že drugi španski uspeh na tej gori, osemčlansko odpravo pa je vodil Maixe.

  14.12.1987


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G. Š.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti