Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 23.11.1987

  23.11.1987


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G. Š.

ponedeljek, 23. november 1987, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1207

Delo, Šport: ... Ali PZS lahko obvlada nova dogajanja v gorah?

Andrej Brvar se v novi številki Planinskega vestnika opredeli, da sodijo nove oblike rekreacije v gorah pod okrilje PZS
LJUBLJANA - Vedno več je ljudi, ki jim samo hoja v gore ne zadostuje in zato iščejo tudi drugačne telesne in duševne osvežitve, denimo tek, kolesarjenje po hribih, turno smučanje, najrazličnejše oblike alpinizma, do zmajarstva ali jadralnega padalstva ... In planinska organizacija se je znašla pred neprijetno izbiro, ali naj se te usmeritve razvijejo v njenem okviru ali ne. Andrej Brvar se zavzema za to, da bi PZS vendarle skušala obvladati ta nova dogajanja že zaradi »grenkih zgodovinskih izkušenj planinske organizacije«. (Včasih so namreč obiske visokih gora obsojali kot vratolomna početja).
Takšna odločitev je povezana tudi s prihodnostjo organizacije, saj mlade klasična ponudba ne zanima več toliko. Mnenje pa bo gotovo tudi povod za nova razmišljanja, za iskanje možnosti, na kakšen način usmerjati te oblike udejstvovanja v gorah in kakšne organizacijske ter druge spremembe naj bi temu sledile.
Ko uvodničar spregovori o alpinizmu, najprej seveda ne more mimo problema, da je razvoj alpinizma daleč pred njegovo organiziranostjo in še, da je razhajanje od leta do leta večje, saj ugotavlja, da komisija za alpinizem že drugič zapored ni predložila organom PZS poročila za skupščino. Glede zagotavljanja sredstev alpinistom pa se Andrej Brvar omeji na to, kako naj se tega ne počne. Nesprejemljivo je, pravi, da bi planinska organizacija prevzela model delovanja športnih klubov. Alpinizem bi tako ločili od alpinistov pa še svoje cilje bi le-ti morali podrejati razpoložljivemu kapitalu. To drži, vendar kaže, da ni najpomembnejše, saj kljub temu problem ostaja; zimski Daulagiri, na primer, so si alpinisti želeli sami in ve se, kako so bili opremljeni in zakaj jih je šlo na pot manj, kot je bilo načrtovano.
Milan Romih piše o plezanju v severni steni perujskega Huandoya, kjer so Danilo Tič, Marjan Frešer in avtor začrtali prvenstveno smer. Zgodba je vseskozi napeta, pisana z roko še enega alpinista, ki zna svoja »nora početja« preliti tudi na papir. Pustolovščina se srečno konča, manj srečne pa bodo nemara posledice njihove opombe, kjer je med drugim zapisano: »Od KOTG nismo prejeli ničesar, kot vedno, no, niti spodbudne besede ne, in prav zanima me, če nam bodo tudi letos znižali oceno smeri, ki si jo bodo ogledali na sliki (ali pa še to ne) in se bodo kar tako odločili, da ne zasluži takšne ocene ...«
Hoja po varnih poteh je naslov prispevka Marjana Raztresena, ki piše o delu najbolj prizadevnih slovenskih markacistov. Pomembno je, da ne nadelujejo novih poti, temveč obnavljajo obstoječe in še več - opozarjajo planinska društva, naj ne delajo več novih poti in še posebej ne novih transverzal, ker jih je že tako preveč.
V drugem delu Vestnika je večina literarnih zapisov, med katerimi je najdaljši reportaža Igorja Dakskoblerja o potepanjih po skrivnostnih gorah med Šar planino in Lovčenem, jesenska razpoloženja na Peci opeva Mira Šincek, ob branju potopisa Mirana Pribožiča S torijem po primorskem hribovju, pa se bo večina bralcev morda pridružila mojemu mnenju; naj na Slavnik in Vremščico drugič raje krene peš, motor naj pa kar pusti doma.

MATEJ ŠURC

Edelweiss je ponudil nova modela vrvi
Ultralight 9,8 mm single je najlažja enojna vrv - Izboljšan model Stratos

KRANJ - Poleg bogate ponudbe plezalnih vrvi (stratos 11 in 9 mm, extrem 11 mm, ultralight 10,5 in 8,7 mm, calanques 11 in 9 mm ter verdon 11 in 9 mm) je za letošnje leto Edelweiss pripravil še dve novosti. Do sedaj so bile najtanjše in seveda s tem lažje enojne vrvi debele 10,5 mm. Pri Edelweissu so sedaj pri novem modelu ultralight 9,8 single spravili debelino vrvi na 9,8 mm za enojno vrv. Ulovitvena teža novega modela je 900 kp, tako kot pri vseh drugih vrveh, normiranih pa je 6 UIAA padcev. Teža enega metra vrvi je 61 g.
Pri Edelweissu so šli korak naprej tudi pri modelu stratos in ponudili tržišču artikel stratos 8000+10. Kot je znano, je stratos splošno znana kot vrv, ki prenese padec prek pravokotnega roba s površino 0,75 mm in do letos je znašala debelina enojne takšne vrvi 11 mm. Nov model je debel 10 mm in s tem pri Edelweissu niso samo zmanjšali težo iz 78 na 72 g/m, ampak so z novo »konstrukcijo« vrvi povečali število normiranih padcev iz 7 na 9, poleg tega pa seveda tudi en padec prek ostrega robu.
Voljnost in preprosto rokovanje z vrvmi sta značilnosti Edelweissa za razliko od starejših modelov. Lahko pa rečem, da je ta značilnost še posebej opazna pri zadnjih dveh novih modelih , stratos 8000 +10 in ultralight 9,8 mm single.

TOMO ČESEN

Trojica naših na SP
Prvega svetovnega dvoranskega prvenstva v plezanju od 26. do 29. t. m, v Grenoblu se bodo udeležili tudi Ivica Matkovič iz Splita, Vili Guček (AO Trbovlje) in Tadej Slabe (AO Matica). Pravijo, da je (umetna seveda) stena v Palači športov impozantna, dvorana lahko sprejme kar 10.000 gledalcev, prijavljena pa je tudi vsa smetana športnih plezalcev. Menda se obeta enkratna prireditev.

Predavanje v CD o Trisulu
V dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani bo 25. t. m. ob 19. uri predavanje o naši uspešni alpinistični odpravi na Trisul, kjer so naši alpinisti poleg novih smeri in osvojitve vrha opravili tudi polet s padalom, kjer Vlasta Kunaver drži svetovni rekord tovrstnih ženskih dosežkov.

T.Č.

Mladi rod gorskih reševalcev v Trenti
Gorsko reševalno službo so na primorski strani Julijcev ustanovili šele po koncu druge svetovne vojne. Ob podpori osrednje reševalne organizacije pri PZS, zlasti pa z neumornim delom jeseniških reševalcev, je med drugim zrasla tudi postaja GRS v Trenti.
V šestdesetih letih se je postaja GRS v Trenti predvsem zaradi majhnega števila reševalcev združila s postajo GRS v Bovcu v enotno postajo. Mladih iz Trente, ki bi želeli nadaljevati to humano delo svojih starejših, preprosto ni bilo in morda je letošnje leto prelomno, saj je v vrste gorski reševalcev stopila kar osmerica Trentarjev. Konec novembra bodo reševalci - pripravniki končali osnovno šolanje s področja reševalne tehnike, dela in organizacije dela GRS. S praktičnimi vajami, pri katerih so pokazali veliko zagnanosti, so dobili prva znanja, ki jih bo seveda treba še izpopolniti in obogatiti.
V bližnji prihodnosti Trenta ne bo več »bela lisa« na gorskem območju, ki ga v smislu GRS pokriva postaja Bovec, saj ga bodo mnogo bolje kot zadnjih deset let obvladovali domači gorski reševalci - Trentarji; kar je za učinkoviti potek reševalnih akcij še kako pomembno.

Najtežji ženski vzpon v ZDA
Ima ga znana italijanska plezalka Luisa Jovane, ki je letos v Oregonu v Smith Rocku ponovila smer Churning in the vake z oceno 5.13 a (francoska 7c+, po UIAA pa IX+/X-).

Bivak IV pozimi odprt
Člani AO Jesenice sporočajo, da bo čez vso zimsko sezono bivak IV pod Stenarjem odprt in tako na voljo alpinistom, ki si bodo izbrali okoliške stene za svoje vzpone.

Predstavitev knjige Jalung Kang
Danes ob 11. uri bo Založba Borec na knjižnem sejmu v Cankarjevem domu predstavila (skupaj z drugimi) knjigo Toneta Škarje: Jalung Kang. Za vse, ki jo imajo namen kupiti: danes je na knjižnem sejmu še po 16.000 din, v redni prodaji pa bo po 20.000 din.

Alpinistični tečaj SPDT
V Trstu se je končal alpinistični tečaj, ki so ga pripravili v okviru Slovenskega PD. Skupina dvajsetih tečajnikov je bila pri praktičnem delu razdeljena na dve skupini: na tiste, ki imajo bolj plezalsko-alpinistične ambicije in preostale, ki bi si predvsem želeli poglobiti gorniška znanja. Prvi so vadili v Glinščici, drugi pa na zavarovanih poteh in smučiščih.

Odprava Daulagiri za zdaj po načrtih
Vodja naše prve zimske himalajske odprave, katere cilj je 8167 m visok Daulagiri v Himalaji, Stane Belak je sporočil, da so 13. t. m. odšli iz Katmanduja v Pokro in od tam naprej v Džomosan. Aklimatizacijo bodo opravili po okoliških vrhovih, 26. t. m. pa se bodo vsi (skupaj z nosači) zbrali v dolini pod baznim taborom. Čez nekaj dni se bo torej začelo zares.

T.Č.


AŠ tudi v Zenici
Alpinistični klub Dilber Stjepanovič je tradicionalno zeniško alpinistično šolo letos pripravil oktobra in novembra. Imeli so 10 tečajnikov, skupaj s sedmimi inštruktorji pa so opravili tudi skoraj 150 plezalnih vzponov. Med pomembnejšimi omenimo 3. PP Vzhodnega raza Zuba na Romaniji (Edin Durmo, VI-VII), 2. PP Sigmundovega stebra v Djevojačkih stenah (Durmo - Raškovič) in 1. P smeri Žaki 87. Ob koncu šole so tri starejše pripravnike sprejeli med alpiniste.

Krompirjevi zrezki
Igor Loborec in Matjaž Ravhekar sta v Mišji peči opravila (verjetno) eno prvih prostih ponovitev smeri s prozaičnim imenom: Krompirjevi zrezki; ocena VI, v vodničku VI-A1.

Vabilo v Tri Cine
Pred nami je novi vodniček Tineta Miheliča, ki predstavlja skupino Treh Cin v italijanskih Dolomitih. Za skupinami Civette, Pale in Selle je to že četrto avtorjevo vabilo, napisano neposredno in prisrčno, z roko poznavalca, ki sicer pozna tudi druge, mirnejše in morda lepše kotičke, vsekakor pa najde besede iskrenega priznanja za daleč najbolj znano in obiskano skupino, nekakšen zaščitni znak Dolomitov. Tja prihajajo množice z vsega sveta, plezanje pa je dobesedno tik nad glavami strmeče publike. Gre za pravi raj akrobatskega tehničnega plezanja, a tudi zanimiv cilj športnih plezalcev in tudi ljubiteljev klasičnih tur zmernejše težavnosti.
Splošnemu prikazu slede opisi posameznih vrhov in sten ter vseh pomembnejših smeri v njih. Vsaka smer je postavljena v zanimiv zgodovinski okvir, ima prepričljiv oris težavnosti in je neubranljivo rabilo plezalcem. Za vsako izmed smeri najde avtor estetsko pohvalo in tehnično priporočilo. Knjiga pravzaprav daleč presega okvir vodnička, saj imamo občutek, da je le v taki preobleki povedana zgodba o slavnih ljudeh in dogodkih, zgodba, ki brez naivnega razlaganja, kaj je bilo v gorah in pri plezanju, vsakomur prepričljivo pripoveduje o človeški želji po lepem.
Vodniček je po tujih predlogah s 15 risbami in 15 shemami smeri ilustriral novi urednik Alpinističnih razgledov Srečo Trunkelj, ki je skupaj z Mirkom Lindičem knjižico tudi tehnično uredil. Izšla je kot izredna številka AR in jo je mogoče dobiti za 2500 din vsak ponedeljek med 17. in 19. uro pri uredništvu AR na podstrehi PZS. Tam jo dobijo tudi predstavniki rednih naročnikov, ki bodo poravnali drugi del letošnje naročnine (v decembru izide še 26. številka AR, skupaj 3000 din).

FRANCE MALEŠIČ

Svet gora Aljaževega PD
Udeleženci 18. skupščine PZS so bili med prvimi, ki so se seznanili z najnovejšim dosežkom enega naših najmlajših PD.
Ličen zvezek velikosti PV, z barvno naslovnico in 16 stranmi, to so (suhoparni) osnovni podatki glasila Svet gora PD Jakob Aljaž. V uvodu so zapisali: Želeli smo pripraviti glasilo, ki ne bi samo beležilo dogajanja v društvu, ampak smo za popestritev vsebine dodali kratek življenjepis Jakoba Aljaža, kolesarsko-planinski potopis, sestavek o našem stalnem spremljevalcu po gorah - nahrbtniku, nekaj humorja in planinsko križanko.
PD Jakob Aljaž so ustanovili 13. decembra lani v mariborski občini Pobrežje. Predlog, da bi se poimenovali po enem največjih mož, kar jih je imela naša planinska organizacija, pa se je porodil že v vrstah pripravljalnega odbora.

FRANCI SAVENC

Muzej k ljudem
V okviru pravkar minulih tednov slovenske planinske kulturne dediščine, je bila v Kulturno informacijskem centru Križanke v Ljubljani okrogla miza, Kam in kako s planinsko kulturno dediščino, na kateri so razpravljali o bodočem osrednjem slovenskem planinskem muzeju. V več kot dve urni razpravi se je izoblikovalo mnenje, da bi bilo preambiciozno ustvarjati slovenski planinski muzej ali muzej slovenskega planinstva, ker bi morali v tem primeru v njem predstaviti tudi slovenske gore z rastlinstvom, živalstvom, poledenitvami itd., kar je že predstavljeno v drugih muzejih. Bližje uresničljivi izvedbi sta zamisli o muzeju planinstva od prvih pristopnikov na Triglav dalje ali še bolj muzej slovenske planinske organizacije. V njem bi bodisi predstavili s stalno razstavo naše planinstvo od predhodnikov in pobudnikov planinske organizacije prek leta 1893, ko je bilo ustanovljeno Slovensko planinsko društvo do današnjih časov, bodisi bi pripravljali tematske razstave o delovanju Slovencev na najrazličnejših področjih planinstva.
Nekaj gradiva za bodoči muzej je že zbranega, slovenska planinska organizacija pa začenja propagandno akcijo, naj bi planinci odstopali »planinske« predmete za ta muzej. Marsikdo bi bil to pripravljen storiti že doslej, a ni bilo zbiranje organizirano. Zdaj je prevzel zbiranje planinskih predmetov Mestni muzej v Ljubljani.
Za okroglo mizo je bilo tudi ugotovljeno, da Planinska zveza Slovenije sama ni sposobna uresničiti svoje davne želje po svojem muzeju, ker nima niti denarja niti prostorov niti kadrov. Zato se mora nasloniti na drugo muzejsko ustanovo, ki jo je zdaj, kot kaže, naposled le našla.
Kar zadeva prostore, je bilo rečeno, da so planinci (kot še marsikdo poleg njih) obupali nad Gradom kot možno lokacijo, čeprav bi bila to v ta namen idealna točka, saj »mora biti muzej tam, kjer so ljudje, da si ga lahko ogledajo«. Med drugim je bilo omenjenih nekaj možnih lokacij v starem delu mesta, kjer marsikatera dejavnost zdaj ne ustreza častitljivemu okolju starodavnosti.
Vsekakor naj bi bil osrednji muzej slovenskega planinstva v Ljubljani, kjer je bilo ustanovljeno SPD in kjer bi si ga lahko gotovo ogledalo največ ljudi, najlepša otvoritev pa bi bila ob praznovanju stoletnice slovenske planinske organizacije leta 1993.

MARJAN RAZTRESEN

Več ko 102.000 članov planinske organizacije
Na 18. redni skupščini Planinske zveze Slovenije so za novega predsednika izvolili Marjana Oblaka

LJUBLJANA - Ob številnih gostih, članih posameznih odborov in drugih je 18. redni skupščini Planinske zveze Slovenije prisostvovalo 123 delegatov, ki so napolnili dvorano Družbenega centra bežigrajske občine. Resda se je začetek skupščine nekoliko zavlekel, vendar je bila skupščina plodna in je dala dovolj smernic za delo v prihodnjem obdobju. Na skupščini so za novega predsednika Planinske zveze Slovenije izvolili Marjana Oblaka, predsedstvo Planinske zveze Jugoslavije pa je dosedanjega predsednika Tomaža Banovca odlikovalo s plaketo PZJ.
Srečujemo se v prostem času in kljub močnemu turističnemu potencialu (5400 postelj in 7000 km poti) ter razvejanemu društvenemu delovanju poznamo vse naše profesionalce, od oskrbnikov dalje, tudi po imenih,« je v svojem govoru ugotavljal Tomaž Banovec. »670 m je povprečna nadmorska višina Jugoslavije, pol državnega teritorija pa bo v desetih letih praznega, če se bo nadaljevala selitev v urbana središča. In planinci bomo skupaj z lovci še bolj osamljeni.
Precej smo naredili tudi za obisk čudovitih jugoslovanskih gora. Vsako slovensko PD vsaj enkrat na leto pripravi izlet v gore na našem jugu. Pozdravne razglednice prihajajo, ponekod pa telo ugotavljajo, da je na vrhovih podpisanih že več slovenskih planincev, kot domačih.«
Planinska zveza Slovenije združuje 179 planinskih društev, tri več, kot jih je ob 17. skupščini leta 1985. Naraslo je tudi število članov, sedaj jih je že 102.873 ali 5,6 odstotka več. Tako sodi PZS med največje športno-rekreativne organizacije v Jugoslaviji in močno prednjači med planinskimi; naš delež v skupnem številu organiziranih jugoslovanskih planincev (222.990) je kar 46 odstotkov. Te številke pa poznajo tudi v svetu, saj tako rekoč ni dežele, ki bi imela v tovrstni organizaciji včlanjenih kar 6,19 odstotka prebivalcev.
Planinska društva so v vseh občinah, razen v Izoli in Piranu (tamkajšnji planinci so člani Obalnega PD s sedežem v Kopru), 46 pa jih ima sedež v delovnih (in drugih) organizacijah, vendar so tudi ta odprta za vse. Tudi drugi statistični pokazatelji so (v glavnem) ugodni. Vendarle: načrtovalci so (leta 1980 na osnovi nagle rasti v letih 1976-80) predvidevali, da bodo slovenska PD že leta 1985 združevala vsaj 127.000 ljubiteljev gora. Bilo je dokaj realno, saj hodi v gore (po raziskavi ljubljanske Fakultete za telesno kulturo) okoli 450.000 stalnih prebivalcev Slovenije, predvideli niso le spremenjenih ekonomskih pa tudi drugih okolnosti.
Nadzorni odbor ni imel resnejših pripomb na delo PZS in njenih organov, častnemu sodišču pa se sploh ni bilo potrebno sestajati. Zato je bilo na skupščini več časa za razpravo.
Na resnejše zadeve je spet opozoril Alojz Jan z Gorij. Dve močno obiskani postojanki upravljajo, Dolič in Planiko, do obeh lahko le nosijo, največ s konji, saj je helikopter še vedno dokaj nezanesljiv. Že tako visoki stroški so zato še večji.
Gregor Klančnik je opozoril, da za kvalitetnejšo pomoč alpinizmu, naši paradni disciplini, Alešev sklad kljub dogovorom še ni prav zaživel.
»Pevci so me navdušili,« je začel predsednik Slovenskega PD iz Trsta, »povezali so naše gore in morje, od koder prihajamo. Toda vse prevečkrat se nam dogaja v naših, slovenskih planinskih kočah, da nam nočejo priznati, da so člani slovenske planinske organizacije. Tako smo tujci v Italiji, člani njim tujega PD, na slovenskih tleh pa tudi!«
Volitve novih organov so minile hitro, čeprav so nekateri predvideli zaplete zaradi dveh kandidatov za predsednika in tajnih volitev. Toda, ker v prvem krogu nobeden ni dobil potrebne večine, je bila sprejeta nova lista z Marjanom Oblakom kot edinim kandidatom (ker je dobil več glasov) in dr. Tonetom Strojinom kot podpredsednikom ob Jožetu Dobniku in Tonetu Škarji. Za tajnika je bil izvoljen Aleksander Čičerov, nadzorni odbor bo vodila Marija Lah-Vildova, častno razsodišče Albin Vengust, tožilec bo Tomaž Černe. Skupščina je tudi potrdila Danila Škrebinka za načelnika GRS.
Bistvo alpinizma je v vzpenjanju na visoke in težke gore, v plezanju visokih težkih sten ter v odkrivanju neraziskanega gorskega sveta, je v poročilu zapisal predsednik IO PZS. Včerajšnji vrhunski vzponi postajajo klasični, moderno je iskanje novega.
Pretekli dve leti sta bili za alpinizem zelo uspešni. Potrdilo se je, da ostaja naš alpinizem eden redkih športov, ki ima dosežke primerljive z največjimi svetovnimi rezultati. Napredoval je v športnem smislu, uspelo mu je pritegniti javne medije in alpinisti se pojavljajo tudi že med prejemniki priznanj s športnega področja. Znotraj organizacije pa so z ustanovitvijo Aleševega sklada (vsaj teoretično) vzpostavljene okoliščine za izboljšanje materialnega položaja vrhunskega alpinizma.
Toda nekatera odprta vprašanja ostajajo že nekaj časa nerešena. Zlasti novi tokovi, v alpinizmu so zgolj skrb posameznikov. Vendar ko izvršni odbor ob tem ugotavlja, da je bil v preteklih dveh letih odprt (tudi) za vprašanja v alpinizmu. Toda pobude so prihajale praktično le od posameznikov (komisija za alpinizem PZS pa je še vedno v velikih organizacijskih in kadrovskih težavah). Na alpinistih je zato sedaj, da se spet trdneje organizirajo, le tako bodo lahko prispevali k (strokovnemu!) reševanju vedno novih problemov. Na organih PZS pa je, da bodo tudi novim tokovom puščali več prostora.

ZAUPA PLANINSKI ORGANIZACIJI - Novi predsednik PZS Marjan Oblak.
(Foto: Marjan Zaplati!)

Marjan Oblak, novi predsednik PZS, je v svoji izjavi med drugim povedal: »Niso taki časi, da bi se lahko posebno veselil sprejete funkcije. Toda zaupam naši organizaciji, našim planinskim delavcem in naši ideji. Želim predvsem, da bi se še naprej številčno krepili, da bi uresničili vse sklepe in povečali naklado Planinskemu vestniku«.

FRANCI SAVENC

Oznake: AN, , BIB, PV, USP
eXTReMe Tracker