Slovenski narod (1933): Ustanovi se idejni osrednji odbor iz delegatov ljubljanske, jeseniške in savinjske »Skale«
Ljubljana, 26. aprila.
Sinoči je v palači Grafike podal obračun dela v preteklem letu naš agilni TK Skala ob številni udeležbi članstva. Zborovanje je poteklo vseskozi stvarno in je pokazalo visoka stremljenja kluba »Skale«.
Občni zbor je otvoril predsednik prof. Janko Ravnik, ter pozdravil navzoče in zastopnika SPD ter Saveza planinskih društev dr. Pretnarja, kakor tudi oba predsednika podružnic društva jeseniške in savinjske »Skale«.
Iz poročila tajnika Velepiča posnemamo, da je imel odbor 32 sej, med katerimi je bilo več izrednih, na katerih se je zlasti razpravljalo o gradnji klubove koče
na Voglu. Društvo šteje skupno 161 članov, med njimi 7 ustanovnih. Med letom je bilo prirejenih 12 internih in štiri javna predavanja. Predavali so tudi tuji predavatelji kakor Ritman, znameniti alpinist Ertl, Dunajčan Popinger in asistent univerze dr. Reya. Predavanja so zelo dobro uspela.
Klub se je tudi udeležil raznih spominskih proslav in sodeloval pri otvoritvah koč. Svoje znane diapozitive je izposojal raznim osebam, tako dr. Kugyju, dr. Hermanau, Rithmannu in akademskemu društvu Jugoslavija, v Brnu in je s tem vršil ogromo propagando za naše prekrasne planine. Savez planinskih društev je klubu izrekel priznanje zaradi zaslug na alpinskem polju, predvsem za izdajo knjige »Naš alpinizem«.
Blagajnik Košca je poročal, da je finančno stanje kluba zadovoljivo, iz poročila gospodarja Škrlaka je razvidno, da ima klub inventar v vrednosti 14.000 Din v glavnem pohištvo v klubovem lokalu. Zaradi previsokih stroškov in najemnine se bo društvo preselilo v nove prostore v poslopju Vzajemne zavarovalnice.
Knjižničar Poljanec je poročal o stanju knjižnice, poudarjal pa je, da so člani znatno manj posegali po knjigah kakor druga leta. Klub je zlasti pazljivo zasledoval razvoj alpinistične ideologije in ima skrbno urejeno strokovno knjižnico, ki obsega skupno 347 domačih in tujih del strokovno literature. Knjižnica je vredna nad 10.000 Din.
Za alpinistični, poprej plezalni odsek je poročal načelnik Režek. Člani kluba so
izvršili v preteklem letu več prvenstvenih tur. Tako so v Julijskih Alpah preplezali bok severozahodnega stebra Škrlatice, severni raz Jalovške škrbine ter severovzhodno steno severozahodnega vršiča Jalovca, v Savinjskih Alpah pa jugovzhodni raz Skute in njeno jugozahodno steno. Poudarjal je silen razvoj plezalne alpinistike, kar nam tudi dokazuje velik obisk inozemcev, ki so prav radi posečali naše vrhove. Vsaka nova tura je bila zabeležena in vrisana v povečavo stene.
Reševalna ekspedicija se je na novo sestavila po najnovejših izkustvih v inozemstvu. Organizirana je tako, da jo vodijo prvovrstni plezalci, ki so dobri poznavalci terena in razmer. Odsek si je nadel nalogo, da vzgoji dober alpinistični naraščaj.
Za foto sekcijo je poročal načelnik Egon Planinšek. Vršili so se fotografski tečaji za člane i n goste, kjer se je gledalo predvsem na tehnično znanje in estetiko fotografije. Odsek je izdeloval diapozitive za interno klubsko uporabo (za predavanja), deloma pa j ih je tudi izposojal v inozemstvo in je s tem vršila »Skala« veliko propagandno delo za naše Alpe. Odsek razpolaga s precejšnjim številom fotografskih revij, vrednost inventarja pa znaša 56.000 Din .
Za lani osnovano smučarsko sekcijo je poročal načelnik Predalič. Ker je smučanje sestavni del alpinistike, je bila ta sekcija oživljena, da vežba članstvo v smučarsko športnem u dejstvovanju, zlasti v smuku in slalomu. V svrho poznavanja terenov je sekcija prirejala članske izlete.
Kot edini klub v državi, je društvo priredilo koncem februarja izredno uspel lov
na lisico na Rakitni, ki se ga je udeležilo16 članov.
Filmski odbor pod vodstvom načelnika Kolba je skrbel za finančno eksploatacijo filma »V kraljestvu Zlatoroga«. Film je bil lani predvajan v 15 mestih in prodira vedno bolj proti jugu države, zlasti je veliko povpraševanje med Hrvati. Napraviti je bilo treba 800 m kopij, kar je stalo 4000 Din. Predavanje filma je prineslo klubu okoli 5000 Din dobička.
O izdaji knjige »Naš alpinizem« je poročal dr. Mirko Kajzelj. Bilo je ogromno dela pri zbiranju podatkov in mnogo fotografiranja, preden je knjiga zagledala luč sveta. Na knjigi je delalo več članov 4 in pol leta, največje zasluge pa ima dr. Kajzelj sam. Knjiga, v kateri so plezalni vrisi v nasprotju s »Hochturistom« urejeni po čisto novem sistemu, ki se je pokazal za najboljšega, je dobila izredno laskave ocene v inozemstvu in je pokazala visoko stopnjo naše alpinistike. Naklada je znašala 1000 izvodov, stroški pa 6.000 Din in so deloma že kriti z nad polovično prodajo o naklade.
O gradnji koče na Voglu je poročal inž. Drofenik. Koča, za katero je predvidenih 76.000 Din stroškov, bo dograjena najbrž še letos.
O jesenišiki podružnici je poročal predsednik mag. Koželj. Podružnica šteje 180 članov in se je zlasti udedstvovala pri pregrajevanju koče na Rožci. Viden napredek kaže tudi lani ustanovljena podružnica v Savinjski dolini pod predsedstvom g. Tomca.
Odstopajočemu odboru je bila izrečena zaupnica s pohvalo, nakar se je prešlo na volitve in so bili izvoljeni: Predsednik dr. Mirko Kajzelj, podpredsednik ravnatelj Franjo Vilhar, tajnik Milan Kham, blagajnik Žane Košca, odborniki Marinko Vinko, Žemljic Franc, Resnik Jože, Poljanc Pavle, namestnika Kovač Saša in Predalič Stane, za načelnike odsekov pa: za alpinistični Boris Režek, za foto Egon Planinšek, za smučarski Adolf Keržan, za filmski Edi Keržan, za gradbeni inž. Drofenik, preglednika Janez Dougan in Franc Kopriva, v razsodišče pa dr. Tuma, Janko Skerlep, F. Fettichova, Janez Dougan in Vlado Škrlak.
Ob navdušenem odobravanju je bil za tem izvoljen za častnega predsednika prof. J . Ravnik. Pri predlogih je bil osvojen predlog savinjske podružnice, da se osnuje idejni osrednji odbor, sestavljen iz delegatov ljubljanske, jeseniške in savinjske »Skale«, ki bo dajal smernice delu društva in se bo sestajal v rednih presledkih. Glede očitka, da se vabijo tuji predavatelji, zastopa »Skala« stališče, da naj se poleg domačih predavateljev vabijo tudi inozemci, da se učimo tudi od njih, ker še nimamo naših alpinistov, ki bi mogli hoditi na drage ekspedicije v inozemske planine, ki pa zadevajo tudi naše alpiniste. Dokler nimamo lastnega kadra domačih predavateljev, bomo pač morali vabiti tudi nemške.
Slovenski narod, 26. april 1933