Večer, Vrt, narava, gore - Gabrijel Toplak: Gorski reševalci morajo obvladati zimsko in poletno tehniko reševanja, obnavljati znanje prve pomoči in opraviti vrsto drugih usposabljanj za različne reševalne specialnosti.
Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS), ki je organizirana v 17 društvih oziroma postajah gorskih reševalnih služb v predalpskem in alpskem prostoru v Sloveniji, je bila ustanovljena 16. junija 1912 v Kranjski Gori pod okriljem Slovenskega planinskega društva. V zvezi je okrog 700 gorskih reševalcev različnih specialnosti, njen namen in osnovna dejavnost pa sta prostovoljno pomagati ljudem pri nesrečah v gorah in na teže dostopnih terenih.
Lansko leto primerljivo z letom 2011
O lanskem letu reševanja v gorah, številu intervencij in članih ter podobnem smo govorili s predsednikom GRZS Igorjem Potočnikom, ki je povedal, da njihovo delo obsega tudi preventivo in izobraževanje članov ter drugih obiskovalcev gora. "Število intervencij v lanskem letu je preseglo številko 400. Trenutno imamo registriranih 412 reševalnih akcij, kar je statistično primerljivo z letom 2011, ko smo prvič presegli številko 400. Sicer pa so tudi drugi statistični podatki o vrstah nezgod in vzrokih primerljivi z letom 2011, ko smo reševali nekaj več ponesrečenih in v dolino tudi prinesli več mrtvih, kljub temu da v zimi 2011/2012 nismo beležili nesreč v snežnih plazovih," pojasnjuje prvi mož GRZS, ki dodaja, da so največ intervencij v lanskem letu opravili tolminski reševalci, in sicer 100, za njimi so bili s 46 intervencijami Bohinjci ter s 33 intervencijami Tržičani.
GRZS skrbi za "svoja" društva
V vse intervencije v letu 2012 je bilo vključenih približno 3400 gorskih reševalcev, ki po besedah Potočnika morajo biti vselej ustrezno in dobro usposobljeni. "Prav zato posvečamo veliko časa usposabljanju naših reševalcev. Vsi morajo obvladati namreč tako zimsko kot poletno tehniko reševanja, obnoviti znanje prve pomoči in opraviti vrsto drugih usposabljanj za različne reševalne specialnosti (reševanje padalcev, kanjonig, reševanje z žičnic ...). V programu so tudi razni seminarji, več tečajev in izpitov, različnih tekem, v katerih prav tako pridobivajo določena znanja ter izkušnje, reševalci pa morajo opraviti usposabljanja še na svojih matičnih postajah," razlaga Potočnik, ki nadaljuje, da GRZS kot krovna organizacija tudi skrbi za finančne in strokovne zadeve v posameznih društvih. Zagotavlja jim ustrezna finančna sredstva, opremo in načrtuje usposabljanja, obenem pa posamezna društva predstavlja nasproti državnim in drugim organizacijam, s katerimi sodelujejo.
Povsem običajno leto
O letu 2013 in pričakovanjih sogovornik poudarja, da glede števila nesreč ne pričakujejo posebnih odstopanj. Do 2. januarja so imeli že dve intervenciji, ki so ju opravili kranjski gorski reševalci. "V letošnjem letu tudi pričakujemo, da nam bodo odobrena in zagotovljena finančna sredstva v isti višini kot letos, predvsem glede na to, da se število intervencij vsako leto nekoliko poveča. Organizacijskih sprememb ne pričakujem, niti se nam ne obeta kakšen pomemben dogodek, saj smo v lanskem letu zaznamovali 100-letnico organiziranega reševanja v Sloveniji," je sklenil Igor Potočnik.
Gabrijel Toplak
V dolino prinesli 30 mrtvih
Statistika gorskih reševalcev za lansko leto kaže, da je bilo v slovenskih gorah veliko obiskovalcev že v poletju, ko so imeli dežurno službo reševalci na Brniku. "Leteči" gorski reševalci so bili v pripravljenosti 91 dni, v tem obdobju pa jih je helikopter 87-krat popeljal do ponesrečencev, kar je skoraj vsak dan. Največ nesreč se je v gorah zgodilo junija, avgusta in septembra. Največkrat so se reševalci podali na teren, ker so planinci padli oziroma jim je zdrsnilo, zelo pogosta razloga klicev na pomoč pa sta bila tudi nepoznavanje terena in iskanje izgubljenih. Med tujci letos so največkrat na pomoč klicali državljani Avstrije in Nemčije. V dolino so reševalci prinesli tudi 30 mrtvih, med katerimi je bilo 14 gornikov.