Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Zobata železnica na Triglav

Na dolžini 20 km bi dosegla strmo pobočje sedla Krme, tu bi zavila proti zahodu, dokler bi 23,8 km dolžine na višini 2850 metrov, tik pod vrhom Triglava, dosegla končno postajoJanez Pikon: Stavbeni pristav družbe Avstro-Ogrskih državnih železnic, privatni docent nemške tehniške visoke šole v Pragi, Dr. Friderik Steiner dobi dovoljenje.

Zobata železnica na Triglav

Prične s pred deli za gradnjo ozkotirne železnice od postaje Bohinjska Bistrica na vrh Triglava. Otvoritev bohinjske proge je pomenila preobrat v odmaknjenem življenju Bohinja. V začetnem navdušenju se je porodila zamisel o gradnji železniške proge na Triglav, ki pa je niso sprejeli. Projekt za progo je leta 1907/1908 sicer že izdelal dr. Fritz Steiner. Proga naj bi bila ozkotirna s tirno širino 1000 mm. Prvi, približno 13 km dolg odsek, je bil predviden kot adhezijski in drugi 11,4 km, pa bi bil zobat. Začetna točka proge je bila predvidena pri železniški postaji Bohinjska Bistrica na nadmorski višini 512 metrov. Od tu bi trasa vodila preko Save Bohinjke in nato naprej ob njenem severnem bregu do cerkve Svetega Janeza na Ribčevem Lazu, kjer bi pri 6,3 km dosegla nadmorsko višino 530 metrov.

Gradivo je ohranjeno v arhivu Slovenije. V pogled je članek, ki ga je objavil dr. Fritz Steiner v Allgemeine Bauzeitung leta 1909... v lasti knjižnice iz Avstrije ÖNB Wien)Projekt za progo in načte je leta 1907/1908 izdelal dr. Fritz Steiner (verjetno ni bil član Planinske zveze). Obdelana je bila zobata železnica in tudi varianta vleke z jekleno vrvjoStavbeni pristav družbe Avstro-Ogrskih državnih železnic, privatni docent nemške tehniške visoke šole v Pragi, dr. Friderik Steiner dobi dovoljenje, da sme pričeti s preddeli za ozkotirno železnico od postaje Bohinjska Bistrica na vrh TriglavaProjekt za progo in načte je leta 1907/1908 izdelal dr. Fritz Steiner (verjetno ni bil član Planinske zveze). Obdelana je bila zobata železnica in tudi varianta vleke z jekleno vrvjoProjekt za progo in načte je leta 1907/1908 izdelal dr. Fritz Steiner (verjetno ni bil član Planinske zveze). Obdelana je bila zobata železnica in tudi varianta vleke z jekleno vrvjo

Ta del proge bi bil dokaj raven, vzponi pa ne bi bili večji kot 10%. V 2,8 km je bilo predvideno postajališče Brod-Savica; pri cerkvi Sveti Janez pa postaja za križanje in sestavljanje vlakov. Od 6,3 km je bil predviden večji vzpon, tako da bi proga v 8 km, to je na predvidenem postajališču Stara Fužina, dosegla 550 metrov nadmorske višine. Od tu naprej bi proga tekla z velikim vzponom ob potoku Mostnica do Doline Voje, kjer bi se pri 12,4 km in nadmorski višini 700 metrov končala adhezijska proga.

V Dolini Voje je bila predvidena postaja za prestopanje. Potniki bi prestopili na kompozicijo zobniške proge, ki je zelo strmo in z vzponom 25% z vzponom proti Triglavu. Od postaje v Dolini Voje bi trasa zobniške proge vodila po pobočju vreza vodnega toka na planino Velo polje, kjer bi bila tudi postaja na nadmorski višini 1760 metrov. Na dolžini 20 km bi dosegla strmo pobočje sedla Krme, tu bi zavila proti zahodu, dokler v 23,8 km ne bi na višini 2850 metrov, tik pod vrhom Triglava, dosegla končne postaje.

Gradnja zobniške proge iz Doline Voje do Krme ne bi bila prezahtevna, težak bi bil le zadnji odsek od 20 km naprej, kjer bi proga potekala v predorih in galerijah.

Ogledali smo si potek trase železnice na Triglav, sedaj pa gremo v iskanje dokumentov, ki bi jo potrdili...

Pa začnimo z našimi starimi papirji, vse se je začelo v Pragi. Privatni docent dr. ing. Fritz Steiner, konstrukter na cesarsko-kraljevi visoki tehnični šoli v Pragi in ing. Max Klodič vitez Sabladoski, gradbeni komisar pri državnih železnicah sta v Pragi, 12. decembra 1906 zaprosila visoko cesarsko-kraljevo železniško ministrstvo za dovoljenje, da lahko pričneta s pripravami za projektiranje ozkotirne železnice od postaje Bohinjska Bistrica /Wocheiner Feistritz/ mimo cerkve Svetega Ivana (Svetega Janeza, Sant Johann) in Stare Fužine /Althammer/ na vrh Triglava. Projektirana proga bi omogočila potnikom in turistom, ki bodo potovali po odprtju v poletnih mesecih na novo zgrajene Alpske proge preko Julijskih Alp, globlji dostop v področje Julijskih Alp. Nujne priprave za projektiranje bi bilo potrebno izvesti v pomladnih mesecih. Pa si poglejmo ta dokument, opremljen z uradnim kolekom za 1 krono...

Privatni docent dr. ing. Fritz Steiner, konstrukter na cesarsko-kraljevi visoki tehnični šoli v Pragi in ing. Max Klodič vitez Sabladoski, gradbeni komisar pri državnih železnicah sta v Pragi, 12. decembra 1906 zaprosila visoko cesarsko-kraljevo železniško ministrstvo za dovoljenjeProjektirana proga bi omogočila potnikom in turistom, ki bodo potovali po odprtju v poletnih mesecih na novo zgrajene Alpske proge preko Julijskih alp, globlji dostop v področje Julijskih AlpProjektirana proga bi omogočila potnikom in turistom, ki bi potovali po odprtju v poletnih mesecih na novo zgrajene Alpske proge, globlje v področje Julijskih Alp

Pa nadaljujmo z arhivskim gradivom... Prošnja dr. ing. Steinerja in ing. Maxa Klodiča viteza Sabladoskega je bila obdelana v večih oddelkih Železniškega ministrstva. Med drugim so nastopili pomisleki, da je potrebno sodelovanje ing. Maxa Klodiča viteza Sabladoskega pri projektu proučiti »iz principielnih osnov,« saj je bil gradbeni komisar pri gradnji turske proge in gradbenem vodstvu v Spitalu na Dravi. Prošnja je bila obdelana 15. februarja 1907.

Prošnja dr. ing. Steinerja in ing. Maxa Klodiča viteza Sabladoskega je bila obdelana v večih oddelkih Železniškega ministrstva

Izgleda, da so dr. ing. Fritzu Steinerju ponudili delovno mesto v državnih železnicah, a se mu je odpovedal in še naprej vztrajal s projektom železnice na vrh Triglava. Ing. Max Klodič vitez Sabladoski se je verjetno moral odpovedati sodelovanja pri projektu zaradi službe na državnih železnicah. Poročilo Direkcije državnih železnic v Pragi Železniškemu ministrstvu na Dunaj:

Izgleda pa, da so dr. ing. Fritzu Steinerju ponudili delovno mesto v državnih železnicah, pa se mu je odpovedal in še naprej vztrajal s projektom železnice na vrh Triglava

Priprave so se je zavlekle na Železniškem ministrstvu do marca 1907...

Ing. Max Klodič vitez Sabladoski se je verjetno moral odpovedati sodelovanja pri projektu zaradi službe na državnih železnicah. Poročilo Direkcije državnih železnic v Pragi Železniškemu ministrstvu na Dunaj

čakali so še na mnenje deželne vlade v Pragi, ki je poročala 15. maja 1907, Železniškemu ministrstvu naslednje: Fritz Steiner je rojen leta 1880 v kraju Smichow, je sin profesorja in zasluži 3000 kron. Politično ni problematičen.

Čakali so še na mnenje deželne vlade v Pragi, ki je poročala 15. maja 1907 Železniškemu ministrstvu naslednje ...

Končno Železniško ministrstvo le izda dne, 6. julija 1907 dovoljenje za preddela o projektu izgradnje ozkotirne zobate železnice iz Bohinjske Bistrice do vrha Triglava, dr. ing. Fritzu Steinerju (rok 1 leto)...

Končno le Železniško ministrstvo izda dne, 6. julija 1907 dovoljenje za preddela o projektu izgradnje ozkotirne zobate železnice iz Bohinjske Bistrice do vrha Triglava

Privatni docent dr. ing. Fritz Steiner je 4. julija 1908 na Dunaju zaprosil železniško ministrstvo za podaljšanje dovoljenja za predpripravljalna dela za projekt železnice iz Bohinjske Bistrice preko Stare Fužine na vrh Triglava. Zanimivo v prošnji je to, da poudari, da je stanujoč na Dunaju ...

Privatni docent dr. ing. Fritz Steiner je 4. julija 1908 na Dunaju zaprosil železniško ministrstvo za podaljšanje dovoljenja

Vloga je potovala na ministrstvo za notranje zadeve (Ministerium für Innern), kjer so jo obdelali 8. avgusta 1908 in na ministrstvo za javna dela (Ministerium für offentliche Arbeiten), kjer so jo obdelali 3. oktobra 1908. Železniški minister pa je zaključil akt 19. oktobra 1908 ... (vloga na vpogled) ...

Vloga je potovala na ministrstvo za notranje zadeve (Ministerium für Innern), kjer so jo obdelali 8. avgusta 1908Železniški minister pa je zaključil akt 19. oktobra 1908 ... (vloga na vpogled) ...

V vlogi za podaljšanje dovoljenja za predpriprave za projektiranje proge iz Bohinjske Bistrice preko Stare Fužine na vrh Triglava, izdanega 6. julija 1907, se opravičuje, da ni mogel priložiti prošnje v obliki brošure. Imel je tudi težave pri projektiranju, zato prosi za podaljšanje dovoljenja za eno leto. K prošnji je priložil tudi 5 prilog. Priloge si lahko pogledamo podrobno! - Priloga številka 1: Generalna karta vojaško-geografskega inštituta v merilu 1:75.000 z vrisano projektirano traso proge...

V vlogi za podaljšanje dovoljenja za predpriprave za projektiranje proge iz Bohinjske Bistrice preko Stare Fužine na vrh Triglava, izdanega 6. julija 1907Generalna karta vojaško-geografskega inštituta v merilu 1:75.000 z vrisano projektirano traso proge...Generalna karta vojaško-geografskega inštituta v merilu 1:75.000 z vrisano projektirano traso proge...

Vpogled iz mape, vidimo, da sta vrisani dve varianti:
Varianta  I: avtomobilska cesta do planine Velo polje in potem žična železnica do vrha Triglava.
Varianta II: adhezijska železnica do Doline Voje in potem zobata železnica do vrha Triglava.

V vlogi za podaljšanje dovoljenja za predpriprave za projektiranje proge iz Bohinjske Bistrice preko Stare Fužine na vrh Triglava, izdanega 6. julija 1907, se opravičuje, da ni mogel priložiti prošnje v obliki brošure. Imel je tudi težave pri projektiranju, zato prosi za podaljšanje dovoljenja za eno letoVarianta  I: avtomobilska cesta do planine Velo polje in potem žična železnica do vrha TriglavaVarianta II: adhezijska železnica do Doline Voje in potem zobata železnica do vrha Triglava

Iz časa/Učiteljski Tovariš (1907): Stavbeni pristav družbe Avstro-Ogrskih državnih železnic in privatni docent na nemški tehniški visoki šoli v Pragi, dr. Friderik Steiner, je dobil dovoljenje, da sme pričeti s preddeli za ozkotirno železnico od postaje Bohinjska Bistrica do Bohinjskega jezera ob cerkvi Svetega Janeza in Stare Fužine v Dolino Voje in na vrh Triglava. Dovoljenje je veljalo za eno leto.

Projekt za progo in načrte je leta 1907/1908 izdelal dr. Fritz Steiner (verjetno ni bil član Planinske zveze). Obdelana je bila zobata železnica in tudi varianta vleke z jekleno vrvjo. Gradivo je ohranjeno v arhivu Slovenije. V pogled je članek, ki ga je objavil dr. Fritz Steiner v Allgemeine Bauzeitung leta 1909... v lasti knjižnice iz Avstrije ÖNB Wien).

Nekaj o projektu zobate železnice na Triglav je napisal Karol Rustja v knjižici Proga predorov - (Tiri in čas številka 2).

Vir z dokumenti: Vlaki.info in tednik Učiteljski Tovariš, leto 1907


Janez Pikon

Moja gorska pot skozi čas ...Moj arhiv: Janez Pikon

Video:
Zobata železnica na Triglav

Planina Velo poljeV Dolini Voje je bila predvidena postaja za prestopanje. Potniki bi prestopili na kompozicijo zobniške proge, ki bi bila zelo strma in z vzponom 25 % nadaljevala proti Triglavu Dom na KredariciNa dolžini 20 km bi dosegla strmo pobočje sedla Krme, tu bi zavila proti zahodu, dokler v 23,8 km ne bi na višini 2850 metrov, tik pod vrhom Triglava, dosegla končne postaje

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45952

Novosti