Gorenjski glas - Jelena Justin: Visoki Mavrinc (1561 m) - Vrh, na katerega v kopnih razmerah vodi neoznačena steza, je lahko dosegljiv razglednik. Morda celo lažje dosegljiv v zimskem času, ko le sledimo shojeni gazi.
Vršič je običajno izhodišče za ture v visokogorje; Prisojnik, Mojstrovka, Jalovec … Tisti nižji vrhovi, ki jih v tem koncu ni ravno veliko, na katere vodijo neoznačene poti, običajno ostanejo zapostavljeni, kljub temu da so lahko čudovito razgledišče. Eden takih kucljev je Visoki Mavrinc, ki s svojimi 1561 m nadmorske višine predstavlja preddverje vršiških velikanov. Od daleč je videti skoraj nedostopen, saj je poraščen z gostim gozdom.
Izhodišče za vzpon nanj je Koča na Gozdu, kjer parkiramo avto. Ja, pozimi se lahko zgodi, da bomo morali avto pustiti nižje; a nič hudega, se bomo pa do odcepa oz. začetka poti povzpeli kar po vršiški cesti. Od Koče na gozdu se odpravimo približno 200 metrov nazaj navzdol, kjer je na drevesu markacija za Erjavčevo kočo, oz. dosežemo manjšo gozdno grapo, po kateri začnemo vzpon. Na prvem razcepu, ko če pogledamo nazaj, še dobro vidimo cesto, se pot usmeri levo proti Vršiču, mi pa proti Mavrincu krenemo desno. Zložno speljana lovska pot nas v okljukih vodi po gozdu. Mestoma je malce strmejše, sicer pa se pot zložno vzpenja. Dokaj hitro dosežemo klop, ki je na naši levi strani in gleda proti Robičju. Tam se steza začne počasi obračati v desno smer in se strmo vzpne na greben. Na grebenu pa pozorno. Mavrinc je na naši desni strani, levo gre pot na Kumlehovo glavo. Zavijemo desno in se po gozdnem pomolu vzpnemo do vrha. Tih pod vrhom strmina naraste, a le za nekaj korakov, ko se pred nami že pokaže fantastično razgledišče. Na vrhu je križ, s skrinjico. Osamljeni vrh ponudi razgled, zaradi katerega nam zaigra srce; dolina Krnica z mogočnimi Razorjem, Kriško steno, Križem, Dolkovo Špico, Oltarji, Škrlatico; na levi nam mežika priostreni Špik, pod njim je naporni Kačji graben, levo od grabna pa Frdamane police. Pogled na desno je pogled na veličastni kolos Prisank/ Prisojnik.
Z Visokega Mavrinca se v eni uri lahko povzpnemo na Kumlehovo glavo, 1782 m. Potrebovali bomo sicer nekaj smisla za orientacijo, saj tudi ta pot ni označena in speljana je skozi gosto ruševje. Vzpon je precej strm in po hujšem deževju odsvetovan, ker je pot blatna. Kumlehova glava je dosegljiva tudi pozimi, če ni preveč snega, sicer pa z vzponom raje počakajmo do pozne pomladi.
Za vzpon na Mavrinc potrebujemo približno uro hoda. Pot je neoznačena, a lahko sledljiva. Morda res še najlažje pozimi, ko sledimo shojeni gazi.
Poraščena špička, z golim temenom, povsem nepomembna, ki nekako štrli iz grebena, ki se spušča od Mojstrovke, preko Nad Šitom glave in Robičja, je tiste vrste hrib, ki nam nudi tisto, kar nam nudijo mogočni vršaci v okolici: razgled, ki človeka pomiri in navda z energijo, obenem pa tišino, ki jo moti le oddaljeni avtomobilski in motorni hrup z vršiške ceste. Če bomo imeli srečo, bomo na vrhu sami; možno, da sploh nikogar ne bomo srečali. Zato uživajmo v spokoju in tišini veličastne gorske okolice.
Tole je zadnji zapis Planinskega izleta v letu 2012; v letu 2013 vam želim trdne korake, nasmejane dni, jasne poglede in stisnjene dlani … SREČNO!
Nadmorska višina: 1561 m
Višinska razlika: 450 m
Trajanje: 2 uri
Zahtevnost: 2 zvezdici
Jelena Justin