Delo, Šport: ... Odlična predstava v Jaršah

Lukančičeva in Grom zmagala na četrti tekmi Pokala Slovenije v športnem plezanju - Podkomisija za to zvrst je najuspešnejšim podelila pokale in priznanja
LJUBLJANA — V soboto je bila v telovadnici osnovne šole Nove Jarše zadnja, četrta tekma starejših kategorij za Pokal republike Slovenije v športnem plezanju. Med sedmimi dekleti in 30 fanti sta bila v dobro pripravljenih smeteh najuspešnejša Metka Lukančič in Aljoša Grom. Oba sta finalno progo zmogla do vrha in navdušila množico gledalcev, zbranih pod atraktivno jarško steno.
Do potankosti preračunano stopnjevano težavnost v vseh smereh in popolna organizacija zadnje letošnje Športno-plezalne prireditve, ki so jo pripravili člani PD AO Lj. Matica, sta pripomogli k splošnemu uspehu sobotnega spektakla. Akrobatsko premagovanje problemov v eni najbolj previsnih umetnih sten pri nas, pa je bila paša za oči gledalcev. Največjega aplavza sta bila seveda deležna zmagovalca Metka Lukančič in Aljoša Grom, prvouvrščena v kvalifikacijski in finalni smeri. Letos najuspešnejša tekmovalca, ki sta si priborila tudi točke svetovnega pokala, sta dobitnika Pokala republike Slovenije '92, v ženski absolutni kategoriji pa se Lukančičevi na prvem mestu pridružuje še Nevenka Osredkar, saj sta obe plezalki zbrali enako število točk pokala ter prvih in drugih mest.
Rezultati: ženske - 1. Lukančič (AO Trbovlje), 2. Osredkar (AO Kranj), 3. Čufar (AO Mojstrana), 4. Ortar (Soški AO), 5. Poček (ŠPO Radovljica); moški - 1. Grom (AO Vrhnika), 2. Mejovšek (AO Trbovlje), 3. Guček (AO Trbovlje), 4. Golob (AO Rašica), 5. Židan, 6. Leskošek, 7. Jamnikar (vsi AO Lj. Matica), 8. Kalan, 9. Zaplotnik L. (oba AO Kranj), 10. Novak (AO Žiri).Končni seštevek točkovanja za Pokal republike Slovenije '92: ženske, absolutna konkurenca - 1.-2. Lukančič (AO Trbovlje) in Osredkar (AO Kranj) 80, 3. Poček (ŠPO Radovljica) 38. 4. Čufar (AO Mojstrana) 37, 5.-7. Škarja (AO Železničar), Hudolin (PK Škofja Loka) in Ortar (Soški AO) po 11; moški, absolutna konkurenca - 1. Grom (AO Vrhnika) 90, 2. Guček (AO Trbovlje) 50, 3. Mejovšek (AO Trbovlje) 46, 4. Golob (AO Rašica) 42, 5. Zaplotnik L. (AO Kranj) 34; mladinke: 1. Osredkar (AO Kranj), 2. Poček (ŠPO Radovljica), 3. Čufar (AO Mojstrana); mladinci: 1. Grom (AO Vrhnika) 2. Zaplotnik L. (AO Kranj), 3. Zidan (AO Lj. Matica), 4. Novak (AO Žiri), 5. Perko (AO Kamnik), 6. Šanca (ŠPO Radovljica).

NUŠA ROMIH

Razpis za alpinistično smučarsko odpravo na Šišo Pangmo
Komisija za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije bo jeseni 1993 organizirala alpinistično smučarsko odpravo na Šiša Pangmo (8027 m). S smučanjem z vrha želi odprava doseči nov slovenski rekord, obenem pa bi bilo to prvo smučanje z vrha osemtisočaka. V odpravi bo predvidoma šest članov, vključno z vodjo in zdravnikom, sedmi član pa bo snemalec. Vodja odprave bo Matej Kranjc.
KOTG razpisuje natečaj za udeležbo na odpravi za štiri člane in snemalca. Kandidati morajo biti kategorizirani alpinisti in imeti doseženo višino
vsaj 6500 metrov ali pa opravljen smuk z vsaj 6000 metrov, v prijavi pa naj navedejo še seznam desetih najboljših ekstremnih smuških spustov, seznam spustov v gorah nad 4000 m in seznam najboljših alpinističnih vzponov in smuških spustov v zadnjih treh letih. Prijavi je treba priložiti osebni list, ki ga izda domači odsek, in navesti dosedanje izkušnje s kamero. Kandidat za snemalca pa mora imeti izkušnje pri delu z alpinistično ah podobno tematiko, v prijavi pa naj popiše dosedanje gorniške izkušnje in priloži seznam tur oz. alpinističnih vzponov. Prijave je treba do 29. decembra letos poslati na KOTG, Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9, Ljubljana, s pripisom »Za Šiša Pangmo«.

(A. B.)

Velika ponudba planinskih edicij
Tisti, ki bi radi obdarovali prijatelja ali svojega bližnjega s »planinskim« darilom, imajo letos izbiro, kakršne še nismo imeli in bo v prihodnosti komajda še kdaj ponovljiva.
V bolj dekorativne namene je samo Planinska založba PZS pripravila kar dva stenska koledarja. Prvi, namenjen počastitvi 100-letnice pa je že razprodan. Ostane pa še t. i. alpinistični, z odličnimi posnetki gora, v kateri se je proslavil naš ekspedicionizem. Cena 560 SIT, za večje nakupe pa popust (do 30%).
Planinskih knjig, ki so na voljo, pa je kar preveč za podrobnejšo predstavitev. Omenim naj ob odlični fotomonografiji Alpske prisoje Franceta Steleta še pravkar izšle Gore Staneta Klemenca. Stoletje v gorah (več avtorjev) skriva med platnicami ob uspelih fotografijah še pomembna poglavja o naši planinski preteklosti. Nekaj starejša Na vrhovih sveta je tej po namenu — izšla je ob 100-letnici organiziranega planinstva na Slovenskem — podobna, le da obravnava alpinizem in še posebej odpravarstvo. Tu je nadalje knjiga Vikija Grošlja Bela obzorja in komaj dobro natisnjeni Sneg na zeleni veji Igorja Špamperla ter Biseri pod snegom Dušana Jelinčiča. Kdor bo le malo pobrskal po knjižnih policah, pa bo našel še marsikaj zanimivega, še posebej številna strokovna dela: različne vodnike, zemljevide, priročnike in podobne akcije.
Zdaj pa k nekaterim delom še posebej ...

Biseri pod snegom ali »Sagarmata '90«
Dušan Jelinčič je že z diplomskim delom (na tržaški univerzi, kjer je 1982. diplomiral iz književnosti, filozofije in zgodovine) o petdesetih letih delovanja Slovenskega PD Trst dokazal, da jabolko ne pade daleč od drevesa; njegov oče Zorko, tudi soplezalec dr. Klementa Juga, je npr. obudil povojno delovanje SPD in ga vodil kar 20 let, dejaven odbornik pa je bil tudi brat Zlatko. Kot časnikar se je zaposlil pri Primorskem dnevniku, v katerem je 15 let vodil tudi tedensko planinsko rubriko. Sedaj je pri slovenskem uredništvu RAI, dopisuje pa tudi v slovenske dnevnike in revije.
Leta 1986 se je udeležil prve »prave« alpinistične odprave in se povzpel na 8051 m visoki Broad Peak. Bil je prvi iz dežele Furlanije-Julijske krajine, ki je stopil na kak osemtisočak, s knjižnim delom Zvezdnate noči (Trst 1990) pa se je zapisal tudi med najuspešnejše pisce slovenske planinske proze.
Sedaj je pred nami njegovo drugo tovrstno delo BISERI POD SNEGOM, ki je kot 36. knjiga zbirke Domače in tuje gore izšlo pri mariborski Založbi Obzorja. Je avtorjevo pričevanje o odpravi »Alpe-Jadran Sagarmata 1990«. »Spet je skrbno spremljal njen potek,« je zapisal v spremnem eseju urednik Frank Vogelnik, »in odbiral samo tisto, kar je resnično doživel in prečustvoval, povrhu pa je zmogel dovolj poguma za odkritosrčnost. Posebna vrednota je zaupnost, ki nam odpira globlji vpogled v odpravarski vsakdan, v veliko igro, ki se začenja ob prihodu v bazo in konča, ko se moštvo izvije iz ledenega objema gore.«

Alpske prisoje — najnovejše književno delo F. Steleta
France Stele, samostojni kulturni delavec, fotograf in oblikovalec pohištva (od leta 1979 je diplomirani inženir lesarstva) se je s fotografijo spoprijateljil leta 1968, pred devetimi leti pa, je izšla njegova prva knjiga — Grintovci. Po štirih letih je sledil Triglav, kot soavtor pa je izdal še Bodi svetloba. Leta 1990 je izdal kar štiri dela med njimi zanimiv vodnik 50 izbranih dvatisočakov, lani pa pet, kolikor jih načrtuje tudi za letos. Ob pa je uredil in izdal še Kraljestvo Zlatoroga (1989) in Sij gora (1990).
»Za svojo pot ne potrebuješ nič takega, kar ne premore najbolj ubog revež. Popotno palico lahko odrežeš v leskovem grmu. Lahko greš bos in se spotoma naješ borovnic in malin, lahko se odžejaš v potoku. Spiš pri pastirjih ali pod milim nebom, dihaš neskončne zaloge čistega zraka, greješ se na soncu ali ob ognju... Samo pojdi, kajti dovolj je bilo izgovorov in preveč pomladi je že odvzonilo mimo tebe!«
Kdo se ne bi odzval temu, ko ga dovolj vabijo že sami posnetki: od slapa Savice do morskih brežin - OD ALP DO MORJA je podnaslov - osnovni milje pa je vendarle naš čudoviti gorski svet. Spremnega teksta (avtor je seveda založnik, prav tako kot tudi vseh fotografij) je malo, kot je v foto-monografijah pač običaj, je pa dokaj oseben pa tudi privlačno napisan in ne manjkajo stvarni podpisi k fotografijam. Da bo knjiga enako kot domačinu dostopna tudi tujcu, pa so poskrbeli Stanko Kuhar in Margaret Davis (v angleščini) ter Valentin Klinar (nemščina).
Knjiga, je velikega formata s 164 stranmi, natisnjena na kvalitetnem umetniškem papirju, fotografije, ne-katere tudi dvostranske, pa so barvne, od prve do zadnje. Tiskarna »Jože Moškrič« - Ljubljana je dobro opravila svojo nalogo.

FRANCI SAVENC

TV SLOVENIJA 1 20.35
GORE IN LJUDJE
Tudi v tokratni oddaji se še ne bomo sprehajali po naših gorah, pač pa bomo spremljali slovensko odpravo pri vzponu na Anapurno. Odpravo je skoraj 2 meseca spremljal tudi snemalec TVS Janez Hrovat (na sliki spodaj). Zaradi slabih okoliščin odprava žal ni dosegla vrha. V mednarodni alpinistični javnosti že odmeva velik uspeh naveze Štremfelj-Pezelj, ki sta prva priplezala na tibetantsko goro Menlungce.

(ČE 27/12-92)

Igor Škamperle - SNEG NA ZLATI VEJI
Roman o mladostniškem dozorevanju v tržaškem predmestju Sv. Ivan, v Postojni in Ljubljani. Brstenje lju-bezni, predvsem pa dramatičen dialog z gorami s kamnitnimi stenami, zaradi česar je to obenem tudi roman o alpinizmu.

Nagrade PZS in Dela za planinske postojanke
LJUBLJANA, 20. decembra - Na tradicionalni decembrski slovesnosti na ljubljanskem Magistratu je Planinska zveza Slovenije počastila najzaslužnejše planince, obenem pa je s časnikom Delo razglasila rezultate akcije, v kateri sta PZS in Delo s pomočjo obiskovalcev gora od julija do septembra iskala najprijetnejše planinsko domovanje. V tekmovanju za najbolj čislano nagrado, najprijetnejšo visokogorsko planinsko postojanko, sta letos zmagali Koča na Planini pri jezeru, last PD Integral, in njena oskrbnica Francka Rednak, ki ji je izročil nagrado Delov urednik publicistike Željko Kozinc. (Foto: Marjan Zaplatil)

Nagrade planinskim kočam
Ob tradicionalni akciji Iščemo najprijetnejše planinsko domovanje nagradili najboljše postojanke in letos prvič tudi njihove oskrbnike
LJUBLJANA, 20. decembra - Kaže, da bo letošnje planinsko leto rekordno, kajti obisk planinskih postojank in vrhov je bil celo v primerjavi z lanskim letom tako rekoč eksploziven. Zato je tradicionalna akcija Iščemo najprijetnejše planinsko domovanje, Id jo nekaj let uspešno vodita Planinska zveza Slovenije in naš časnik, naletela na velik odziv obiskovalcev gora, obenem pa pokazala svojo korist in smisel.
Predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar ne dvomi, da bo akcija tudi naprej koristno vplivala na vitalno funkcijo njegove institucije: da naredi gore dostopne in gostoljubne, in da okrepi tisti člen, s katerim se je PZS v svoji stoletni zgodovini zmeraj ponašala; to pa so oskrbniki planinskih postojank. Zato so priznanja prvič letos dobili tuli oskrbniki.
V kategoriji visokogorskih planinskih postojank je prvo mesto osvojila Koča na Planini pri jezeru (Planinsko društvo Integral iz Ljubljane) in njena oskrbnica Francka Rednak. Drugo mesto je pripadlo Koči na Golici (PD Jesenice) in njeni oskrbnici Tonki Zadnikar, tretje pa Pogačnikovem domu na Kriških podih (PD Radovljica) in njegovemu oskrbniku Mateju Praprotniku.
Med sredogorskimi postojankami so zmagah: prvi - Poštarski dom na Vršiču (PD PTT Ljubljana) in njegova oskrbnika Zanka in Geza Huber, druga - Koča na Planini Razor (PD Tolmin) in njen oskrbnik Vlado Sorti, tretja - Mozirska koča na Golteh (PD Mozirje) in njena oskrbnika Sonja in Mirko Lipovšek.
Ob tej priložnosti je tudi Turistična zveza Slovenije podelila dve ,priznanji za najprijetnejše planinsko domovanje: Koči na Planini pri jezeru in Poštarskemu domu na Vršiču.
Na tradicionalni decembrski slavnosti na ljubljanskem Magistratu pa je PZS podelila tudi spominske plakete svojim zaslužnim članom: za 60 let Janku Žigonu, Alojzu Arhu, Ivanki Golob, Anici Karničar, Francu Lovšetu. Bogomirju Mlakarju, Francu Muleju, Jožetu Pečjaku, Cirilu Plašku; za 70 let Ivu Groglu, Lojzki Jeranko, Milanu Likarju, Janezu Lončarju, Janezu Novaku, Ernestu Štoklasu; za 75 let Alojzu Praprotniku, Pavlu Smoleju in za 80 let Valentinu Arhu ter Jožetu Ipavcu. Posebna voščila so od svoje organizacije prejeli osemdesetletniki Karel Benkovič, Janko Cvetek, Ciril Hudo vernik, Janez Košnik Joža Praprotnik, Nadislav Salberger, Jože Vidmar in Gret Virtič-Zega ter devetdesetletni Teodor Tominšek.

Ž.K.

ŠPORTNA KULTURA ZA VSAKOGAR

Spomin na starosvetno bloško smučanje
Vse do prve svetovne vojne je bila raba preprostih, doma izdelanih smuči na Bloški planoti in njeni soseščini zelo razširjena, zares množična. Marsikaj pomembnega je rešil pozabe etnolog Boris Orel, ki je s svojim raziskovalnim delom izpopolnil naše vedenje o tej kulturni dediščini. Ugotovil je, da je imelo 418 družin okoli 700 parov smuči. Stari so pripovedovali, da so videli še pred prvo svetovno vojno ob božičnih pomočnicah pri cerkvah gozdičke v sneg zataknjenih smuči.
Zanimiva je ugotovitev, da so imeli naši bloški predniki tudi svoje »shode« na smučeh — sodobno povedano, svoje športne dneve. Ob pustnih torkih so se namreč smučali in sankah kar cele ure. Verjeli so, da je to dobro za zemljo in bo zato ajda bolje obrodila, lan lepše zrasel. Druge dni starši niso radi videli, če so se otroci za razvedrilo smučali, drsali in sankah (škoda obutve?), za pustni torek pa so jih spodbujali, da bi se kar najbolj živahno zabavah na snegu, da bo več žita, lanu, repe in drugih pridelkov.
Danes imajo starosvetne bloške smuči samo še v muzejih, pri kmečkih domovih jih ni več. Med drugo svetovno vojno je bilo veliko hiš požganih, vrh tega je okupator izdal ukaz o obvezni oddaji smuči (1942), zavedni ljudje pa so jih raje uničili, kakor da bi jih izročili sovražniku.
»Preživele so se starosvetne bloške smuči,« piše Rudolf Badjura v svoji poslednji smučarski publikaciji (1956), »nikaka sramota ni to, naprednejši duh je izumil času primernejše. Toda spomin nanje, njih poslanstvo in podedovana stara bloška smučarska beseda nam bo ostala, dokler bo živel slovenski rod...« Hvaležni smo Rudolfu Badjuri, prvemu slovenskemu smučarskemu učitelju, ki se je že leta 1914. podal med bloške smučarje, se pogovarjal z njimi o smučeh in smučanju ter si zapisoval pristne strokovne besede, iz katerih je sestavil smučarsko terminologijo.
Na tradicionalnih bloških tekih se bomo spet zbrali 31. januarja 1993, ne samo zaradi množičnega tekmovanja, temveč tudi zaradi posvetov o turističnih in športnih pobudah za napredek nekdanjega slovenskega Tibeta, ki naj postane mikavno naravno vadišče za vse tiste od blizu in daleč, ki si želijo poživljajoče rekreacije v prvobitni naravi.

DRAGO ULAGA