Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 30.11.1992

Delo, Šport: ... Kar 133 mladih dobilo točke

V Tržiču še zadnja tekma za pokal Slovenije v plezanju za mladinske kategorije - 116 v steni
TRŽIČ - Urška Šeliga, Blaž Rant, Katarina Štremfelj, Uroš Grilc, Martina Čufar, Peter Bračič, Jasna Koler in Grega Šeliga, so letošnji dobitniki Pokala republike Slovenije. Osem plezalcev in plezalk, starih od osem do šestnajst let, je na sedmih tekmah v organizaciji Podkomisije za športno plezanje, plezalo najbolje in v svoji kategoriji doseglo največje število točk.
Tekmovanja za mlajše kategorije športnih plezalcev so letos potekala drugič. Štiri prireditve v spomladanskem delu in tri jeseni so pripomogle k načrtnejšemu strokovnemu . delu z mladimi talenti, ki jih, kot smo lahko videli na vsaki preizkušnji posebej, v Sloveniji prav gotovo ne manjka. Na vsaki tekmi je najboljših petnajst v posamezni kategoriji prejelo točke Pokala, končni seštevek petih najboljših uvrstitev pa je dal zmagovalce. Skupno je točke prejelo 133 plezalcev m plezalk iz devetnajstih odsekov.
Finalna prireditev, ki so jo v Tržiču izpeljali prizadevni člani ŠPO pri PD Tržič, je v telovadnico bistriške osnovne šole privabila množico gledalcev. Spretnosti slovenskega plezalnega podmladka si je ogledal tudi Jim Bridwell, legenda ameriške plezalne scene, ki se ta čas mudi na obisku v Sloveniji.
V Tržiču se je pomerilo sto šestnajst plezalcev in plezalk iz sedemnajstih športno-plezalnih in alpinističnih odsekov. Prav vsak je poskušal še izboljšati položaj na lestvici Pokala in videli smo nekaj odličnih predstav v vertikali tržiške umetne stene.
Rezultati — cicibanke: 1. U. Šeliga, 2. Š. Šeliga (Šaleški AO). 3. Pavšič (AO Idrija), cicibani: 1. Valjavec (ŠPO Tržič), 2. Rant (PK Škofja Loka). 3. Obrez (AO Celje), Česen (PK Škofja Loka) in Bečan (ŠPO Tržič), mlajše deklice: 1. Dobar (ŠPO Radovljica), 2. Klemenčič (PK Škofja Loka), 3. Šuštar (AO Kamnik) in Pirš (AO Domžale), mlajši dečki: 1. Stro-jan (PK Škofja Loka), 2. Kocjančič (ŠPO Radovljica), Jevšnik (Šaleški AO), Debevc (ŠPO Tržič) in Eniko (AO Žiri), starejše deklice in kadetinje: 1. Čufar (AO Mojstrana), 2. Koler (AO Idrija) in Gradišar (SPO Tržič), starejši dečki in kadeti: 1. Novak (AO Žiri), 2. Šanca (ŠPO Radovljica), 3. Čehovin (AO Lj. Matica). Zmagovalci Pokala republike Slovenije 1992 so - cicibanke: 1. U.Šeliga (Šaleški AO, 130 točk), Š. Šeliga (Šaleški AO, 130), 3. Pavšič (AO Idrija, 98). cicibani: 1. Rant (PK Škofja Loka, 130), 2. Glivar (SPO Radovljica, 72,5), 3. Valjavec (ŠPO Tržič, 71), mlajše deklice: 1. Štremfelj (ŠK Škofja Loka, 113), 2. Klemenčič (PK Škofja Loka. 105), 3. Špehar (ŠPO Tržič, 72,3). mlajši dečki: 1. Grilc (ŠPO Radovljica, 126,7), 2. Jevšnik (Šaleški AO, 93,5), 3. Strojan (ŠK Škofja Loka, 76,7), starejše deklice: 1. Cufar (AO Mojstrana. 140). 2. Poček (ŠPO Radovljica, 110,6), 3. Tratnik (AO Idrija. 59,3), starejši dečki: 1. Bračič (Šaleški AO, 59,9), 2. Čehovin (AO Lj. Matica, 49,1), 3. Burjek (AO Žiri, 30,9), kadetinje: 1. Koler (AO Idrija, 91), 2. Jereb (AO Žiri, 61.3), kadeti: 1. Šeliga (Šaleški AO, 130), 2. Novak (AO Žiri, 102,5), 3. Šanca (ŠPO Radovljicaj 87).
NUŠA ROMIH

1992: 7 Bloudkovih in 20 plaket – edina »planinska« ALPINISTIČNA NAVEZA: ANDREJ ŠTREMFELJ (Kranj) — MARKO PREZELJ (Kamnik)
— za vzpon na jugozahodni greben Južnega Vrha Kangčendzenge (8476 m) in druge alpinistične dosežke.
Vzpon Andreja Štremflja in Marka Prezlja je letošnji največji dosežek v glavni areni svetovnega alpinizma — v Himalaji — in eden izmed največjih sploh. Primerjava je mogoča z zlato kolajno na olimpijskih igrah, saj gre za najpomembnejši vzpon na vso Kangčendzengo z juga od prvega vzpona (leta 1953) na glavni vrh. To je edina smer, ki poteka od vznožja povsem samostojno, vse druge se razvejajo šele visoko nad baznim taborom.
Nagrajenca, ki sta vrh dosegla šesti dan vzpona, 30. aprila, sta 21. in 22. človek na Kangčendzengi, a po veliki, novi smeri 2900 m, od tega je prvenstvene 2550 m. Rezultat naveze je trajne vrednosti. 23. oktobra sta se plezalca v Himalaji povzpela v alpskem slogu še na doslej neosvojeni vrh Menlungtse (7181 m), kar je prav tako izreden dosežek.

(28. podelitev B.n. 27/11-92, Bled)

ALPINISTIČNE NOVICE

Že veste?
V četrtek, 26. t. m. so v oddaji »Že veste?«, ki je na sporedu prvega programa TV Slovenije vsak četrtek ob 18.30, predvajali četrto nadaljevanje Zimske planinske šole. Zanimivo in metodsko zelo dobro pripravljene oddaje sta zasnovala Miro Štebe in Bojan Pollak, režiser je bil Staž Potočnik, snemalec pa Janez Horvat in je prava škoda, da je še nimamo tudi v kasetni izdaji. Odlično bi služila pri vseh oblikah šolanja in kar primerna bi bila tudi za samoizobraževanje. Sedajle, tik pred zimsko sezono bo serija na naših ekranih prav gotovo vzbudila dovolj zanimanja. Na sporedu bo še trikrat ob istem času.

(F.S.)

Nova knjiga Vikija Grošlja
Pri Državni založbi Slovenije je prejšnji teden izšla peta knjiga Vikija Grošlja Bela obzorja, posvečena stoletnici Slovenskega planinskega društva. Po štirih plezalskih knjigah je Grošelj tokrat napisal eno o smučanju. To je spominska potopisna knjiga, kjer so smučarska doživetja prevladujoča tema, »rdeča nit«. na katere »navezuje(m) svoja spoznanja in zorenja od prvih let zavedanja samega sebe do današnjega načina življenja in pogleda na svet«. Že bežno prelistavanje knjige nam razkrije, da je Grošljevo smučarsko življenje razdeljeno na sedem opaznejših poglavij, od prvih otroških poskusov, pa prvih alpinističnih smučarskih izkušenj in prvih tekaških tekmovanj do »spogledovanja z ekstremizmom« pri spustih po severni steni Krna, z Mc Kinleya na Aljaski in Elbrusa v Kavkazu do Kangčendzenge in njene tragedije. Turno in ekstremno smučanje je za Vikija Grošlja najlepša planinska in alpinistična dejavnost. S tem prepričanjem se pridružuje tradiciji planincev pred njim, ne nazadnje svojemu prijatelju Nejcu Zaplotniku, ki je v Poti enako povedal. V tej tradiciji pa je to prva potopisna knjiga, ki se želi v celoti posvetiti smučarskim avanturam. Seveda pa ne gre le za opisovanje športne plati avanture. Grošelj, kot smo pri njem že vajeni, med te opise vpleta refleksije ne le o športu, ampak tudi o drugih plateh svojega življenjskega izkustva. Kogar so navdušile njegove prve štiri knjige, ga tudi ta ne bo razočarala.

ALEŠ BJELČEVIČ

Stoletje v gorah
V petek je Cankarjeva založba predstavila svojo najnovejšo delo Stoletje v gorah, ki je posvečeno 100-letnici planinske organizacije na Slovenskem. Urednik in oblikovalec Kazimir Rapoša jo je predstavil kol posrečeno kombinacijo teksta in barvnih fotografij, ki pa prvega ne ilustrirajo temveč enakovredno dopolnjujejo. Za obe področji je mogoče reči, da je izbor avtorjev izredno posrečen in - celo večina fotografij je bila posneta posebej za to knjigo. Izjema in nekaj posebnega je uvodni sestavek, v katerem je urednik Planinskega vestnika Marjan Raztresen združil vrsto najbolj značilnih objav iz te naše najstarejše revije (izhaja od 1895!) in jih z domiselnim veznim tekstom oblikoval v zanimiv oris sto in večletnice delovanja naših planincev. Ohranil je nekdanjo dikcijo in tudi jezik; »od prvotnega arhaičnega, prek socrealističnega, do sedanjega, pri nekaterih izredno izpiljenega, pri drugih preprostega ...« Vseh avtorjev teksta je kar devet. Jože Dobik je pripravil poglavje o gradnji koč, Božo Jordan o planinskih poteh. Tone Škarja o alpinizmu (s posebnim poudarkom na odpravah), tekst o GRS so oblikovali Sal berger, Šegula, Škerbinek in Vengust zaključno poglavje »Ustvarjali so zgodovino« (30 biografij, vseh predsedikov SPD oz. PZS, vseh urednikov PV...) pa je delo Franca Vogelnika. Fotografije — predvsem naših dvatisočakov, visokogorja, ki je nanizano od zahoda na vzhod, pa je prispevalo 15 avtorjev; sama že uveljavljena imena.
Lepo oblikovano ter pestro in berljivo delo, ki bo prav gotovo uvrščeno v sam vrh tovrstne literature, so nadv-se kvalitetno natisnili v tiskarni Mariborski tisk, izšlo pa je v nakladi 3000 izvodov in je že tudi v prodaji.

FRANCI SAVENC

Seminar za alpinistične inštruktorje
V soboto, 14. t. m., je bil na Mengeški koči Poletni izpopolnjevalni seminar za alpinistične inštruktorje, ki ga je organizirala Podkomisija za vzgojo in izobraževanje pri Planinski zvezi Slovenije. Udeležilo se ga je kar dvainsedemdeset alpinistov in inštruktorjev. V teorijskem delu seminarja so obravnavali tele teme: mete-orologija oz. nevarnost strele, prva pomoč pri poškodbah ob streli, radioamaterstvo in alpinizem, pedagogika, nova kategorizacija gorskih vodnikov, analiza ledeniških tečajev in delo Podkomisije za vzgojo in izobraževanje. Udeležence ja najbolj zanimala že več let problematična tema organiziranja in kategoriziranja naših gorskih vod-nikov. V praktičnem delu so bile prikazane nekatere novosti iz ledne tehnike in nov način uporabe garda vozla. Prvič so na seminarju sodelovali tudi pripadniki TO, ki so pokazali nova nosila za reševanje v gorah.

(AB)

Plezalna šola Soškega AO
Soški alpinistični odsek iz Tolmina je minuli petek začel z alpinistično šolo. Sestanki in predavanja bodo vsak petek ob 19. uri v pisarni Planinskega društva Tolmin v Ulici padlih borcev. Poleg teoretičnega dela bo šola zajemala predvsem praktične vaje v okoliških plezališčih. Šola bo trajala do konca marca, vanjo pa se je še vedno mogoče vključiti.

(AB)

Novembrski Planinski vestnik
Takšne Kotove špice in Rateške Ponce ne pozna skoraj noben planinec ali alpinist: pozimi in iz zraka je ti dve gori in široko panoramo za njima posnel za prvo stran novembrskega Planinskega Vestnika, glasila slovenskih planincev, Stane Klemene. Za to barvno fotografijo je shranjena vsebina mesečnika, ki že 92. leto seznanja gornike z dogajanji iz planinskega sveta v domovini in tujini. V tej številki je uvodno sicer natisnjen članek o onesnaženosti jezer v Triglavskem narodnem parku, vendar je verjetno najpomembnejši prispevek prof. dr. Marjana Kordaša »Izguba soli povzroča krč«, v katerem avtor natančno popisuje svoje izkušnje od krča do doziranja soli v gorah. Podobno poučen je prispevek Mira Štebeta Boj na gori Matterhorn, ki opozarja pred prevelikimi ambicijami premalo izkušenih gornikov: od petih planincev, ki so se poskusili s to mogočno goro, so trije prišli na vrh, dva od te peterice pa sta končala v bolnišnici (in bi lahko še bolj tragično). — V PV je predstavljenih tudi devet desetletij planinskega delovanja dr. Teodorja Tominška, sina znamenitega urednika Planinskega vestnika dr. Josipa Tominška, predstavljen je Paul Aschenbrenner, ki je pred skoraj šestimi desetletji splezal znamenito »šestico« v Travniku in ki bo prihodnje leto star 80 let, predstavljenih je nekaj pogledov na alpinistična dogajanja po svetu, tako na nekatere ambiciozne gornike, ki hočejo na vsak način priplezati na sedem najvišjih vrhov sedmih celin, objavljenih pa je še več razpoloženjskih ali čisto potopisnih reportaž o hoji na slovenske gore in griče - ob običajnih in stalnih rubrikah, seveda. Gre torej za vsebino, ki bi lahko zanimala vse planinski sloje.
 

  30.11.1992


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I.K.

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45952

Novosti