Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 09.11.1992

  09.11.1992


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I.K.

 

ponedeljek, 9. november 1992, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1526

Delo, Šport: ... Prva skupina alpinistov doma

LJUBLJANA, 8. novembra
Danes se je iz Himalaje vrnila prva skupina članov slovenske odprave na Anapurno: Matjaž Jamnik, Miha Kajzelj, Janez Hrovat, Benjamin Ravnik, Slavko Rožič, Uroš Rupar in Igor Tekavčič, Filip Bence in Robert Supin pa sta prišla že nekaj dni prej. Druga skupina plezalcev - Vanja Furlan, Viktor Grošelj, Iztok Tomazin in vodja odprave Tone Škarja ter člani uspele odprave na Menlungtse Marko Prezelj, Andrej Štremfelj in Žare Guzej pa bodo prišli v petek, 13. t.m., ob 13.05 iz Zuricha na brniško letališče.
Takoj po prihodu bo v letališki zgradbi tiskovna konferenca. V središču pozornosti bo gotovo uspeh Andreja Štremflja in Marka Prezlja, prvi vzpon na glavni vrh Menlungtseja (7181 m) po jugovzhodni steni. Glavni vrh je bil vse doslej nedosežen, kljub poskusom dveh angleških odprav pod vodstvom Chrisa Boningtona in Američanov Grega Childa in Johna Roskellevja. Angleži so namreč prišli le na zahodni vrh. Plezalca, ki sta lani v Himalaji s prvenstvom vzponom na južni vrh Kongčendzenge dosegli največ, sta letos ta uspeh vsaj potrdila, če ne ponovila.

ALEŠ BJELČEVIČ

Mladi plezalci za DP v steni
Na državnem prvenstvu v Radovljici 34 deklic in 70 dečkov — Najmlajši najbolj izenačeni

RADOVLJICA — »Ko sem prišel domov, sem atiju rekel: Saj sem vedel, da bom danes zmagal«, je v svojem sestavku, objavljenem v biltenu ŠPO Radovljica, ki so ga izdali ob državnem prvenstvu mladih v plezanju, napisal enajstletni David. In morda se je prav ta misel utrnila tudi komu izmed sedmih mladih plezalcev, ki so si na sobotnem tekmovanju priborili naslove državnih prvakov.
Prav gotovo pa je prireditelj te naporne in zahtevne preizkušnje vedel, da po organizacijski plati ne bo zadreg. Dva meseca priprav, med katerimi so člani ŠPO PD Radovljica popolnoma prenovili umetno steno v telovadnici OŠ A. T. Linharta, izdali bilten z vodničkom po plezalnem centru Bodešče, ter množica prispevkov mladih radovljiških plezalcev, zbrali sponzorji in še bi lahko naštevali, se je zlilo v tekmovalni dan, vreden vsega truda. Radovljiški prireditelji so se zato tudi zahvalili matičnem PD.
Plezalci vsake izmed sedmih starostnih kategorij so se pomerili najprej v kvalifikacijski smeri, najboljše štiri (pet) pa je čakal še finale. Postavljalca smeri Grom in Židan nista imela lahkega dela. Za vsako kategorijo je bilo potrebno pripraviti dve različno težki smeri, prilagojeni velikosti plezalcev posamezne skupine in njihovim sposobnostim.
Najbolj kritično je bilo med nastopom cicibanov, ko je vrh dokaj težke smeri osvojilo kar sedem plezalcev. Šele finalna preizkušnja je pokazala, kdo je najboljši.
Na 8 m visoki in 5 m široki štreni so mladi plezalci lahko pokazali vse svoje znanje. Smeri najstarejših so potekale tudi prek dolge strehe na vrhu stene. Atraktivni finale starejših dečkov in deklic ter kadetov je burno pozdravila polna dvorana gledalcev.
Rezultat - Cicibanke: 1. Šeliga (ŠAP Velenje), 2. Jeraj (ŠPO Radovljica), 3. Zula (ŠPO Radovljica), Cicibani: 1. Obrez (AO Celje), 2. Rant (PK Škofja Loka), 3. Potočnik (AO Impol), mlajše deklice: 1. Štremfelj (PK Škofja Loka), 2. Dobar (ŠPO Radovljica), 3. Klemenčič (PK Škofja Loka), mlajši dečki: 1. Burnik (AO Lj.-Matica), 2. Strojan (PK Škofja Loka), 3. Debevc (ŠPO Tržič), starejše deklice: 1. Čufar (AO Mojstrana), 2. Poček (ŠPO Radovljica), 3. Cernigoj (ŠPO Tržič), starejši dečki: 1. Cehovin (AO Lj.-Matica), 2. Bračič (ŠAO Velenje), 3. Filipič (AO Rašica), kadeti: 1. Novak (AO Žiri), 2. Šanca (ŠPO Radovljica), 3. Jereb (AO Ziri).

NUŠA ROMIH

Biseri pod snegom
Konec meseca bo v Mariboru (Založba Obzorja) izšla knjiga Biseri pod snegom, ki jo je napisal naš rojak iz Trsta Dušan Jelinčič. Urednik edicije Franc Vogelnik je povedal: S to knjigo želimo stopiti v jubilejno leto slovenskega planinstva. Knjiga spada seveda v zbirko DOMAČE IN TUJE GORE.
Avtor, ki je med drugim ustanovil tudi planinsko rubriko v Primorskem dnevniku in jo tudi vodil do nedavnega, se je uveljavil že s knjigo Zvezdnate noči (Trst 1990), s katero je predstavil svoje doživljanje odprave Karakorum '86. Leta 1990 je pa je bil še pod Everestom s tržaško mednarodno odpravo Alpe-Jadran. Na vrh so tedaj (ob dvojici Šerp) prišli le Jeglič in zakonca Štremfelj, toda pustila je še številne druge sadove. Enega od (naj)žlahtnejših sedaj napovedujem.
V nizu kronološko zvrščenih črtic Dušan Jelinčič osvetli potek odprave in njene protagoniste. Ker je tamkajšnja pokrajina že neštetokrat opisana in Everest »obdelan« na vse mogoče načine, je v žarišče postavil samega sebe, novinca v Himalaji, in izpovedal samo tisto, kar je resnično doživel. Ne iz varne razdalje, potem ko se je vrnil domov in se je neposrednost občutij že ohladila, ampak sredi dogajanja. (Dandanes mora pisec, ki hoče povedati kaj novega, zajemati pač iz samega sebe. Samo tako lahko Himalaja ali pa npr. Everest še pokaže kako novo, neznano obličje!).

FRANCI SAVENC

Kanč na naslovnici
American Alpine Journal, sveto pismo za vse, ki žele (argumentirano) prikazati alpinistično dejavnost v najvišjih gorstvih sveta, je v svojem zadnjem zvezku spet dal najvišje priznanje slovenskemu himalajizmu. Prek vse naslovnice - prednje in zadnje strani - je zahodno ostenje Kangčendzenge (foto Vanja Furlan). Na prvih straneh (1-9) pa članek Toneta Škarje in Marka Prezlja. Lepo barvno (plezalsko) fotografijo je prispeval Andrej Štremfelj. Vzpon na Talung in poskus v V steni Kumbakarne je ilustriran s fotografijama češkega himalajca J. Novaka, prvenstvena Slovenska na Južni Kanč z delom T. Škarje, vse tri smeri, ki so jih naši preplezali pa s fotografijo Marka Prezlja; vse so celostranke in odlično natisnjene. Ne gre pa zanemariti tudi dejstva, da je urednik H. Adams Carter eden tistih, ki dosledno upošteva pravilno pisanje imen; šumniki so taki kot je treba in na pravih mestih, pravilno je natisnjen »češki r« v imenu Novaka (Jiri) itd.
V nadaljevanju je še 17 zanimivih člankov, toda le dva sta še po obsegu podobna »našemu«: o granitnih vrhovih Kirgizije (»ameriško raziskovanje« Pamirja), Lowejev o njegovem vzponu o Eigerju.
Če bi sodili najobsežnejši in za poznavalce tudi najtehtnejši rubriko »Climbs and Expeditions, 1991« le po imenskem kazalu, bi bili tudi s tem delom lahko zadovoljni; naših imen je namreč tudi tokrat kar veliko. Toda skoraj polovico jih je vključenih zaradi uvodnega članka (oz. odprave Kanč '91), samostojnih poročevalcev pa je raje manj, kot jih je bilo nekoč. S posebno (celostransko) fotografijo je predstavljena Kozjekova smer v Z steni Huascarana, risba Z stene Illampuja prikazuje vse tri naše lanske vzpone, Arko opozarja na 40-letnico prvega pristopa na Slovenski zvonik, Podgornik je predstavil Cerro Adelo Central ...

(F:S.)

ALPINISTIČNE NOVICE

Še kategorizacijska lestvica
Čeprav smo pred dvema tednoma objavili primerjalno lestvico za prevajanje iz UIAA lestvice v francosko in obratno, se še vedno dogaja, da plezalci sporočajo ocene smeri in njihove prevode po zastarelih ocenjevalnih lestvicah. Ker od IUAA potrjena primerjalna lestvica res lahko povzroča preglavice, saj prevodi niso enolični, objavljamo tabelo, ki jo je za letošnjo kategorizacijo pripravila podkomisija za športno plezanje:
6a+ VI+/VII-, 6b VII-/VII, \ 6b+ VII, 6c VII+, 6c+ VII+/ VIII-, 7a VII/VIII, 7a+ VIII, 7b VIII+, 7b+ IX-, 7c IX-/IX, 7c+ IX/IX+, 8a IX+, 8b+ X+, 8a+ X- 8b X, 8c XI-, 8c+ IX-/XI. Če ocene ni v tabeli, se vzame prva nižja ocena (npr. IX—7c).
Plezalci naj pri pošiljanju novic o svoji vzponih navajajo ocene v tistih lestvici, v kateri je bila vsaka smer prvotno ocenjena. V Črnem kalu in Završnici veljajo UIAA ocene, zato je Lokomotiva VII in ne 6b, v Mišji peči, Bohinju itd. pa so v rabi francoske, zato je Runo 7b in ne VII+ ali pa celo IX-. Nekaj težav bo v Kotečniku, kjer so bile prvotne ocene v UIAA lestvici, zdaj pa se največ uporabljajo francoske; v tem vrtcu pa so dvojna tudi imena smeri. Zato so v tem primeru dovoljene oboje ocene, pri imenih pa se velja držati plezalnega vodnika Kotečnik, ki sta ga marca 1990 izdala Dani Bedarč in Albin Simonič.

ALEŠ BJELČEVIČ

Zlatni rt in Istra
Boris Čuljič pripravlja plezalni vodnik, ki bo popisal vsa pleza-lišča na Hrvaškem. Če bo po sreči, bo napisan do novega leta. Do tedaj pa so nam na voljo tele informacije o nekoliko bližjih plezališčih Zlatnem rtu (Muntravu) pri Rovinju in dvajset km oddaljenemu Dvigradu v Istri.
Prvo je na polotoku Muntravu ali Zlatnem rtu, katerega stene so bile nekdaj kamnolom. Dostop je iz središča Rovinja mimo hotela Eden do parkirišča pri mladinskem hotelu, odkoder se v desetih minutah pride čez gozdni park do obale in desno do stene. Skala je ostra, apnenčasta in trdna. Stena je obrnjena na jug in primerna za celoletno plezanje. V njej je sedemnajst s svedrovci zavarovanih smeri, ocenjenih od 4c do 7a. Od tega jih je sedem do 6a in deset od 6a+ naprej (oceno 6a+ imajo Spoznanja, Brid nazadla in Brid napredka, 6b Sunčica in Tatan, 6b+ Boškaridi in Kacamarin, 6c Aqua Marin in Zimmer frei, 7a pa je Veliko plavetilo). Največ jih je v osrednji steni, šest pa v dveh manjših stenicah nad morjem. Pod smermi so imena napisana, ocene pa ne.
Dvigrad pa je še eno odkritje znanega italijanskega alpinista in športnega plezalca Maurizia Zanolla (Manolla). Stena je blizu srednjeveške trdnjave in mesta Kanfanar. Po cesti Koper—Pulj se je treba peljati do Brajkovičev, kjer se zavije proti Kanfanaru (7 km) in malo pred njim levo do trdnjave Dvigrad in do vasi Koreniči, za katero je stena. Ta je iz kompaktnega sivega apnenca, smeri pa so narejene največkrat po previsnih ploščah. Tudi ta stena je obrnjena na jug. V njej je trinajst smeri, možnosti pa je še veliko. Smeri so ocenjene od 6b do 8b+: 6b so Hudu-Gurus, Pukotina in Camamilla, 6c+ je Bevanda, 7a+ Lagrigliata in La fattura, 7b+ II ritmo parcante in II Clandestino, 7b+/c je Dovevi penjarci prima (?), Falsa partenza je 7c, slavna Malvazija pa 8b+. Tudi pod temi smermi so imena, ocene pa ne.

(A. B.)

Letošnji ameriški dosežki
Greg Child in Mark Wilford sta zlezla novo ekstremno smer v tisočmetrski južni steni Brezimnega stolpa v skupini Trango. Najprej sta opremljala spodnji del stene, 23. avgusta pa sta odšla proti vrhu in pri tem doživela marsikaj zanimivega. Zgodaj zjutraj ju je za petdeset metrov zgrešil precejšen kos hriba, dvesto (200) metrov visok, šestdeset (60) metrov širok in deset metrov debel. Iz kaverne, ki je po odlomu nastala, so še dalj časa leteli balvani in skale, ki so padali deset metrov stran od njiju. Vrvi k sreči ni poškodovalo, tako da sta plezalca vzpon nadaljevala. Do enajstih sta kljub potresom podobnim vibracijam, ki so jih povzročale padajoče skale, prišla na polico tristo metrov pod vrhom, stena nad polico je bila zaledenela, tako da sta vrh dosegla na začetku noči.
Xavier Bognard in John Middendorf sta splezala novo smer v severovzhodni steni Velikega Tranga, blizu Norveške smeri. Greg Collins in Philip Powers pa sta v zahodni steni Latoka III prišla šeststo metrov pod vrh, kjer sta se po tridnevnem bivaku zaradi slabega vremena obrnila.
Izjemno odpravo v San Ford Fiord na severovzhodu Baffinovega otoka v Kanadski Arktiki pa sta naredila Conrad Anker in Jon Turk. Do fjorda sta prišla z ladjo in potem s posebnim snežnim vozilom potovala tri dni in še štiri dni vlekla kajake po deloma zamrznjenih vodnih področjih. Nazadnje sta prišla do granitnih sten, podobnih tistim v Yosemitih in visokih do 1500 metrov, ki so se vzpenjale navpično iz morja. Tam sta opravila dva vzpona, potem pa sta se v prvih avgustovskih dneh zaradi bližajoče zime vrnila.
V povsem drugačnih okoliščinah so v Venezueli Rick Ridge-way, Tod Skinner in Paul Piana ponovili Boivinovo smer v Aratitiyope, v mizasti šeststometrski steni sredi džungle in celo reč še filmali.
Pri letošnjem obleganju Everesta so bili udeleženi tudi Američani. Na vrh jih je prišlo precej, omembe vredno pa je to, da so pri tem opravili natančne meritve višine Everesta. Na vrh so odnesli prizme, ki so jih nato z laserjem vizirali iz Tangbočeja. Rezultate bodo objavili pozneje.

(A. B.)

Spet nesreča na Aljaski
Tokrat se je dogajala na Mount Forakerju (5303 m) v smeri Pink Panter. To je smer v vzhodni steni nad ledenikom Kahiltna in je visoka 3200 metrov. Tom Walter, Ritt Kellogg in Colby Coombs so se tretje ponovitve te zahtevne smeri lotili 14. junija.
V slabem vremenu so do 18. junija skoraj že preplezali tehnično najtežji del smeri. Pod vrhom petstometrskega lednega pobočja z naklonom 65° jih je zajel plaz. Nesel jih je štiristo metrov navzdol, dokler se vrv ni zataknila za skalen steber. Walter in Kellogg sta bila takoj mrtva, Coombs pa je preživel. Po šestih ali osmih urah nezavesti se je zbudil in ugotovil, da ima zlomljen gleženj in poškodovano ramo in vrat. Od Walterja je vzel derezo, ker je svojo izgubil, od obeh pokojnih pobral še hrano, gorivo, vodo in šotor in začel prečiti proti jugovzhodnemu grebenu. Spust v dolino je trajal do 24. junija, ko se je prebil v bazni tabor pod McKinleyem.
Clay Wadman in Bruce Miller pa sta v zahodni steni Mount Huntingtona splezala novo smer, levo od smeri Jaya Smitha in Paula Teraeja (1991) v Fantomski steni. Smer je težka do 5. 10., A4, led pa je marsikje navpičen. Novo smer so naredili še Korejci v McKinleyu in sicer med Ameriško in Japonsko direktno. (A. B.)

Umetno plezališče v Domžalah je zaprto
Iz AO Domžale so sporočili, da do nadaljnjega ni mogoče plezati na umetni steni v domžalski telovadnici in prosijo vse plezalce, da prepoved upoštevajo.
V zimskih mesecih bosta tako plezalcem iz širše ljubljanske regije dostopni predvsem umetni steni v Novih Jaršah in Kamniku.

(A. B.)

V Dolomitih
Kljub neprijaznim vremenskim razmerah v preteklem mesecu sta Janez Cerar in Aleš Janžekovič splezala nekaj smeri v Selli. V Piz Ciavazes sta splezala Vio Irmo (VII-) in Micheluzzija (VI+).
V prvem stolpu sta ponovila Schober-Rossijevo (VII -) z vstopno varianto (VII+). Potem sta odšla še v nekatera tamkajšnja manjša plezališča, kjer sta opravila nekaj vzponov na pogled, Janez Cerar do 7a, Aleš Janžekovič pa do 6c.
Janez Cerar je v Mišji peči splezal še Runota (7b) in Rock'n'Roll (7c+). (A. B.)

Oznake: ALP, AN, BIB, HIM, PLE, VTG
eXTReMe Tracker