Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 26.10.1992

  26.10.1992


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I.K.

 

ponedeljek, 26. oktober 1992, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 2816

Delo, Šport: ... Zahtevno plezanje v steni Anapurne

LJUBLJANA - Vodja slovenske himalajske odprave na Anapurno Tone Škarja sporoča, da so se naši alpinisti po postavitvi tabora 2 pri nadaljnjem osvajanju srečali s težkim lednim plezanjem po nevarnem in izpostavljenem grebenu. Vrh tega je 10. oktobra začelo snežiti, sneg pa je padal nenehno 50 ur. V višinah je zapadlo poldrugi meter snega, tako da je vse višinske šotore razen tabora 2 zasulo. V taboru 2 sta ves čas sneženja vztrajala dva člana odprave in odmetavala sneg. Izkazalo se je, da je bilo to za nadaljnje osvajanje stene zelo pomembno.
Med poslabšanjem vremena sta v steni izginila francoska alpinista Begin in Christoph, ki sta plezala v alpskem stilu desno od načrtovane smeri slovenskih alpinistov. V iskalni akciji so sodelovali tudi člani naše odprave,. Christoph je sam sestopil iz stene v bazni tabor slovenske odprave, kjer je dobil zdravniško pomoč. Begin pa se je ponesrečil v steni pri spuščanju.
15. oktobra so naši alpinisti ponovno začeli plezati. Vsak dan sta bazo zapustila dva alpinista. Pričakujejo, da bodo tehnično zahtevni del stene zmogli v nekaj dneh. Načrtovana vrnitev odprave se bo verjetno zavlekla za teden dni.

(28/10)


Izpopolnjevalni seminar za alpinistične inštruktorje
Podkomisija za vzgojo in izobraževanje pri KA PZS organizira izpopolnjevalni seminar za alpinistične inštruktorje. Ta bo 14. novembra ob 9. uri na Mengeški koči, zaključek pa bo ob 18.

Osredkarjeva in Grom prva
Mladinski uspeh na tekmi za pokal Slovenije v športnem plezanju v Kamniku - Prestopi

KAMNIK - Po skorajda predolgem premoru se je začel nov ciklus tekmovanj v športnem plezanju. V Kamniku seje zbrala večina naših najboljših plezalcev. Pridružila se jim je tudi konkurenca iz Italije in Hrvaške, tako da se je za vstop v finale na dopoldanskih kvalifikacijah pomerilo enainštirideset moških in osem žensk.
Presenetljivo dobo so se v ženski konkurenci odrezale mladinke. Za prvouvrščeno v kvalifikacijah, izkušeno članico Metko Lukančič, se je uvrstila Osredkarjeva, tretje mesto pa je zasedla trinajstletna Rebeka Poček. Na moški preizkušnji je bilo sojenje nekorektno in premalo odločno. Na ozki plezalni steni je bilo veliko prestopov in kar nekaj favoritov je izpadlo, med njimi tudi Tadej Slabe.

ZMAGAL MED ČLANI - Aleš Grom

Tekmovalna smer je bila selektivna že v vstopnem previsu. Le z natančnim in eksplozivnim plezanjem je bilo možno doseči višino nad 305 centimetri. Postavljalec vseh smeri Janez Jeglič se je vsekakor potrudil, kar je potrdila tudi finalna preizkušnja. Pet žensk in enajst moških je pred več kot dvesto gledalci imelo možnost pokazati vse svoje plezalno znanje. Atraktivno plezanje po steni, ki se v enajstih metrih prevesi za pet metrov je navdušilo. Ker se v primeru enakega rezultata po novem pravilniku upoštevajo rezultati kvalifikacij je zasluženo zmagal madinec Aleš Grom. Mladinka Nevenka Osredkar je v finalu le za en plus preplezala Metko Lukančič, tretje mesto pa je zasedla doslej neznana plezalka iz Hrvaške Hižman Silvija.
Rezultati - ženske: 1. Osredkar (AO Kranj), 2. Lukančič (AO Trbovlje), 3. Hižman (AO Velebit), 4. Poček (ŠPO Radovljica), 5. Škarja (AO Železničar), 6. Čufar (AO Mojstrana), 7. Miklavčič (PK Škofja Loka), 8. Voglar (AOP Bohor); moški: 1. Grom (AO Vrhnika), 2. Guček (AO Trbovlje), 3. Šuc (AO Kranj), 4. Mejovšek (Šaleški AO), 5. Leskošek (AO Lj-Matica), 6. Vernerin (CAI Italija), 7. Golob (AO Rašica), 8. Perko (AO Kamnik), 9. Kavzar (AO Trbovlje), 10. Kočar (AO Kamnik).

NUŠA ROMIH

Izpiti za alpiniste
Komisija za alpinizem pri PZS organizira izpite za sprejem med alpiniste. Ti bodo 28. novembra. Kraj in točen čas bosta sporočena, ko bo znano število kandidatov. Prijave z osebnimi podatki kandidatov je treba poslati na KA PZS do 16. novembra. Stroški za enega kandidata so 1.000 SIT.

Konec revije Mountain
Po več kot triindvajsetih letih je zaradi finančnih razlogov po 145. številki nehala izhajati revija Mountain. Izhajati je začela januarja 1969 in je uživala velik ugled enega vodilnih informatorjev o svetovnih alpinističnih in športno plezalskih dogodkih. Kljub željam, da bi jo prevzele druge firme, je uspelo rešiti le Info strani, morda najpomembnejši Mountainov del. Ta se je preselil k reviji High, ki je prevzela tudi Mountainove naročnike. Tako so ti namesto, 146. Mountaina prejeli (vsaj morali bi) 117. številko Higha. Da bi ohranili Info strani, vabijo uredniki Higha k nadaljnjemu sodelovanju vse prejšnje Mountainove sodelavce. Za sedaj je High zanimiv predvsem za angleške plezalce, trudi pa se tudi s članki za mednarodne bralce.

(A. B.)

Prvi trenerji in inštruktorji SP
LJUBLJANA - Zaradi zanimanja mladih za športno plezanje in zaradi vedno večjega števila umetnih plezalnih sten, ki so kot gobe po dežju začele rasti v naših telovadnicah, se je nekaj posameznikov odločilo za organizacijo plezalnih šol za najmlajše. Tekmovanja za mlajše kategorije pa so to dejavnost le še povečala.
Podkomisija za športno plezanje je že lani pripravila in sprejela pravilnik o vzgoji in izobraževanju na področju športnega plezanja in junija letos priredila prvi seminar za inštruktorje. Kandidati so tri dni poslušali zgoščena predavanja na Fakulteti za šport, opravili praktične vaje v plezališču Turnc in na umetni steni v Jaršah, ter odgovarjali na vprašanja iz desetih tematik, ki so zajemale celotno problematiko vzgoje športnih plezalcev.
Minuli torek pa so podelili nazive vsem, ki so uspešno opravili zahtevno preizkušnjo. Ob tej priložnosti je nekaj besed spregovoril vodja seminarja Blaž Jereb. Predsednik PZS, Andrej Brvar pa je sprožil polemiko o položaju in vlogi športnih plezalcev, in devetindvajsetim novopečenim inštruktorjem, dvema trenerjema in enemu trenerju prvega razreda izročil dokumente o pridobljenem nazivu.

(N. R.)

Nova najtežja v Kotečniku
Štajersko plezališče Kotečnik pri Libojah, postaja vedno boljši plezalni center.

V njem ne manjka težkih in lahkih smeri, nekaj novih pa je v septembru in oktobru dodal še Matej Mejovšek. Levo od smeri Masaker je preplezal novo, najtežjo smer z oceno 8b+ in imenom Butnskala. Je zelo previsna, 22 m dolga z malo možnosti za počitek.
V spodnji tretjini je težak detajl, ki zahteva pet ekstremno težkih gibov. Pred tem je desno od Muskulusa preplezal tudi novo prečnico, pravi »boudler problem«, dolgo 10 m in težko 8a+. Imenoval jo je Dipsomanijac. Zelo hitro je ponovil Gučkovo smer Impulz (8a), zanimiv pa je tudi lep uspeh, ko je za ogrevanje splezal tri smeri z oceno 7c, v prvem poskusu CSN (8a+), Guernico (8a) in Muskulus (8a), v drugem poskusu Impulz (8a) za zaključek pa še dve smeri z oceno 7c. Kljub temu, da je Mejovšek vse te smeri že plezal, je to kar lepa bera za en dopoldan. Sicer pa ima letos v žepu že, petnajst uspešnih vzponov težavnostnih stopenj od 8a do 8b+.

(N. R.)

Slovenski umik iz Angleške smeri
LJUBLJANA - Slovenska alpinistična himalajska odprava na Anapurno je 18. oktobra dosegla greben stene in tam postavila višinski tabor 3. Od tedaj pa do 21. oktobra, ko sta Bence in Tomazin dosegla najvišjo točko - 6700 m - je bilo dnevno napredovanje tako počasno, le 30 do 50 m na dan, da je bilo vztrajanje po tej smeri brezupno in nesmiselno. Več metrske grebenske gobe iz prhkega ledu in snega so izredno otežile plezanje in onemogočale varovanje. Zato so se alpinisti umaknili iz Angleške smeri.
Grošelj in Božič sta 23. oktobra krenila proti desnemu delu stene, nekaj dni za njima pa še druga skupina alpinistov. V alpskem stilu poskušajo priti na vzhodni greben in po njem na vrh Anapurne.
Slovenska odprava bo začela z umikom iz baze v nedeljo, nekaj članov odprave pa je že na poti v Katmandu. (30/10-92)

Primerjalne težavnostne lestvice
Ob tem, ko je skušal pravilno oceniti oziroma rekonstruirati prvotno oceno Maše sprave, je Janez Jeglič spodbudil še k premisleku o ocenjevanju predvsem športno plezalnih smeri in uporabi različnih ocenjevalnih lestvic. Pri tem prihaja pri nas že nekaj časa do nesporazumov. Razlog zanje je, da se je tudi v naših plezališčih ustalila navada ocenjevati s francosko lestvico. Tako se ocenjujejo nove in preocenjujejo stare smeri. Pred tremi leti je bila bolj ali manj v uporabi stara primerjalna lestvica za prevajanje ocen iz UIAA v francosko, ameriško itd. lestvico. Ta je bila tujim lestvicam bolj naklonjena. To-pomeni, da je bilo takrat npr. 7b enako VIII+/IX-, 8a pa IX+/X-, po nekoliko novejši lestvici iz leta 1989 pa je 7b VIII+ in 8a ustreza IX+. Problem je to, da so pri različnih plezalcih in v različnih plezališčih ali pa celo v istem plezališču v uporabi različne ocenjevalne lestvice, UIAA ali pa francoska, obenem pa se uporabljata dve že omenjeni primerjalni lestvici. Isti problem se z drugega zornega kota kaže tako, da večina plezalcev, vsaj starejših, v mislih uporablja UIAA, v besedah pa francosko lestvico — korespondenčna pravila pa so se spreminjala. Maša sprave je bila ob nastanku ocenjena po stari primerjalni lestvici z 8a, po novi pa bi bilo to samo še IX+. Večina naših smeri s francosko oceno je nastala po starejši predlogi za prevajanje, predvsem mlajši plezalci pa uporabljajo novejšo (in so zato pri ponavljanju starejših smeri na slabšem), ki je podlaga tudi za kategorizacijo. Janez Jeglič si zato od podkomisije za športno plezanje želi utrditve enotne lestvice, po kateri bi se uskladile tudi ocene smeri po plezališčih, da ne bi prihajalo do zmed in vroče krvi. Tako se namreč zgodi, da je ista smer, npr. Ekosistem (8a), ocenjena IX+ (na primeru Blaža Ranta, AN 12. 10. 1992) ali pa IX+/X- (pri Nevenki Osredkar, na istem mestu). Stvar je toliko bolj neprijetna, ker se v zadnjem primeru govori o prvi ženski desetki pri nas, za katero pa se je v pogovoru z različnimi plezalci pokazalo, da je tipična IX+. Posledica takega nesporazuma je spremenjena francoska ocena Ekosistema, ki je 7c+/8a, kar pa utegne pripeljati do novih zapletov. Enaka zgodba se lahko naredi v primeru Maše sprave itd. Iz zadnjega časa se lahko spomnimo tudi nezadovoljstva ob ocenjevanju Bergantove v Triglavu, kjer sicer ni šlo le za prevajanje, ampak za dejansko znižanje ocene. Ta je bila najprej IX-, prva devetka v naših hribih, potem pa Marko Prezelj iz prepričanja, da se UIAA ocenjevanje opušča, smer ocenil 7b, kar je bilo tolmačeno kot VIII+/IX-. Po UIAA primerjalni lestvici iz leta 1989 pa ni niti toliko, ampak VIII+, kar je seveda velika razlika. Stvari so problematične zato, ker plezanje že dolgo ni več le zasebna stvar posameznika in se reči okoli kategorizacije, sponzorstva ipd. rade neprijetno zapletajo.
Za prvo silo objavljamo sedaj veljavno primerjalno lestvico, ki jo je leta 1989 objavila UIAA in je ona ena od osnov za letošnjo kategorizacijsko primerjalno lestvico.

ALEŠ BJELČEVIČ

Vzponi Janeza Jegliča
Janez Jeglič (Metalka Trgovina, AP Domžale) je septembra v različnih plezališčih zlezel pet težjih smeri. V Vipavski Beli Mašo sprave, ki jo je pred tremi leti prvi splezal Tadej Slabe in ima do sedaj že nekaj ponovitev. Takrat jo je ocenil 8a. Jegličeva ocena te smeri pa je IX+/X-. Poleg Maše je splezale še Pokraculjo v Retovju, ki jo tudi ocenjuje IX+/X- (sicer 8a), ter Ekosistem, ki pa je v primerjavi z obema prejšnjima lažji. Polg tega je na pogled splezal Gardenijo, po njegovo VIII+.
V Vipavski Beli pa je Jeglič soliral Črne čipke, ki so težke IX-/IX. Sobranje v športnem plezanju je težko ocenjevati, saj je tudi zunaj to početja manj v navadi kot v alpinizmu. Verjetno pa je to najtežji solo vzpon pri nas. Madonna, ki jo je soliral Tomo Česen, je ocenjena 7b+, kar je po starejši primerjalni lestvici, po kateri je bržčas ocenjena večina smeri v Bohinjski Beli, IX-.
Poleg imenovanih je Janez Jeglič splezal še veliko smeri med IX- in IX+, soliral pa je tudi Egoista (VIII) in Žensko finalno ali AFŽ (VIII-), v Vipavski Beli.

(A. B.)

ALPINISTIČNE NOVICE

Zadnji vzponi v Julijcih in Kamniških
Marjan Kovač je po vrnitvi iz Indije sam prosto zlezel Zupanovo in sestopil po Virensovi. Potem je sam preplezal še kratko smer v Žagani peči, ki jo je pred leti s tremi svedrovci opremil in splezal Robert Flerin. Takrat je bila težka VIII-. Potem pa je nekdo takoj po vstopu izklesal dva stopa in seveda uničil smer. Ob smeri je zdaj napis »VII, ugani«.
Miran Martinjak (AO Mengeš) je v Kalški gori ponovil Gregorinov steber.
Trboveljčani pa so opravili letos poleg lažjih še tele vzpone: Dušan Košir in Denis Pilih (AO Litija) Raz in Desno v Dedcu, zadnjo sta ponovila tudi Bogdan Pfeifer in Jože Razpotnik ter Miro Kokole in Miha Golob. Pfeifer in Razpotnik sta ponovila še Belač-Zupanovo v Šitah, v Dolomitih pa na koncu avgusta Dulferjevo v Veliki Cini, Comicijevo v Punta di Frida, Preussovo poč in Rumeni raz. Dušan Košir in Miro Kokole sta ponovila JLA in Trikot ter prosto Akademsko v Vežici. Dušan Košir in Danica Pernuš sta v Marmoladi 1. in 2. avgusta ponovila Tomassonovo (IV+) in Ombrelto (VI-), kasneje pa v Treh Cinah Fehrmannov kamin, Dibonov raz in Preussovo poč, Dušan Košir in Silvo Mauri pa Cassinovo v Veliki Cini. Košir in Renata Mezeg (Kranj) sta ponovila Levo in Pintarejevo v Dedcu, Košir in Pfeifer še Akademsko v Vežici, Košir pa je soliral Raz Dedca. Bojan Pajk in Bogdan Pfeifer sta prišla čez Raz Jalovca.

(A. B.)

Novice iz Himalaje
Šest indijskih in šest britanskih plezalcev je letos maja in junija obdelovalo skupino Panch Chuli nad dolinama Balati in Pyunshani. To je bil prvi vzpon na Panch Chuli iz Balatija po devetnajstih letih, dolino Pyunshani pa so menda celo prvi alpinistično raziskovali. Britanci kljub makalujski senzaciji torej še vedno sledijo svojemu avanturističnemu čutu. V štiridesetih dneh so po osmih smereh zlezli na sedem vrhov. Odpravo sta vodila Haris Kapadia in Chris Bonnington.
Na Panch Chuli II (6904 m) so preplezali novo smer po zahodni steni in opravili prvo ponovitev jugozahodnega grebena po devetnajstih letih. Na Panch Chuliju V (6437 m) so bili sploh prvi, zlezli pa so na južni greben. Na Sahadev East (5750 m) so prišli po severnem snežnem rebru, pred njimi pa gori tudi še ni bilo nikogar. Raj-rambha (6537 m) je imel do tedaj en obisk s severa, oni pa so opravili prvo prečenje vzhodnega grebena čez Manaka Peak (6000 m, prvi vzpon) in sestopili po zahodnem grebenu. Plezali so pet dni v čistem alpskem slogu. Na Panchali Chuliju (5220 m) in Draupadiju (5250 m) so bih prvi. Na Panch Chuli III (6312 m) in IV (6334 m) niso lezli, pa verjetno tudi še nihče drug pred njim ne. Glede na vedno višje cene himalajskih vrhov, pri čemer Indija sicer še ne pretirava, bodo taki vrhovi vse bolj zanimivi.
Švicarja Erhard Loretan in Jean Triolet sta poskušala preplezati znano zahodno steno Makaluja v istem času kot Slavc Svetičič zahodno steno Anapurne. Plezala sta po zahodnem stebru in prišla do višine 7800 metrov, pod navpično vršno steno. Tu sta obrnila, ker so se Loretanu polomile dereze. Plezalca ohranjata prepričanje, da bo eventualen uspešen vzpon moral biti v alpskem stilu.
Povsem drug pristop je ubrala britanska filmska odprava v isto steno od marca do junija letos. Vodil jo je Nick Mason, glavni plačnik 400.000 angleških funtov vredne odprave pa je bil britanski Telecom. Odprava je bila velika in cilji različni, nekateri so se tam šele učili plezati in filmati. Nihče od članov pa ni imel izkušnje z več kot šest tisoč metrov visokimi hribi. Glavni namen je bil medijska promocija reševanja enega velikih himalajskih problemov, ki je predpostavljala tudi živo TV oddajanje z vrha Makaluja po zamišljenem uspehu v zahodni steni. Na 7000 metrih so se obrnili in preusmerili na severozahodni greben, kjer so dosegli višino 8.000 m.

(A. B.)
 

Oznake: ALP, AN, HIM, PLE, USP, VTG
eXTReMe Tracker