Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 12.10.1992

  12.10.1992


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I.K.

 

ponedeljek, 12. oktober 1992, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 3487

Delo, Šport: ... Tomo Česen na turneji v ZDA

Z njim sta odpotovala plezalec Marko Lukič in snemalec Matjaž Fištravec - Nove oddaje
LJUBLJANA - Le kdo si ni ogledal vsaj ene izmed desetih oddaj Tomo Česen vam predstavlja? Skozi oči najboljšega alpinista na svetu in objektiv snemalca Matjaža Fištravca so mnogi spoznali osnove športnega plezanja. Januarja pa bo na sporedu sedem novih, štirinajstminutnih oddaj, v katerih bodo izobraževalni ton zamenjale poljudne tematike.
Namen snemanja novih oddaj in turneja po ZDA, na katero so Česen, Lukič in Fištravec odpotovali v četrtek, je prikazati športno plezanje iz različnih zornih kotov. Obisk ameriških plezalnih centrov pa bo namenjen predvsem plezanju. Odlične rezultate lahko pričakujemo od Marka Lukiča, katerega dosežki so letos doživeli opazen odmev v svetovni športno-plezalni javnosti. O njegovih ponovitvah najtežjih avstralskih smeri so v sliki in besedi obširno poročale vse specializirane evropske revije (Rotpunkt, High, Vertical, Alp, Desnivel), s hitrimi ponovitvami smeri pa se je izkazal tudi doma. Tako je v Libojah v desetih minutah naštudiral in v prvem poskusu preplezal smer La Belle Femme (8a), Guernica mu je uspela v drugem poskusu (8a), Joganand (7c) pa na pogled. V Mišji peči je ponovil Blood Sugar Sex Magic (8a+), v avstrijskem plezališču Arena pa izrazito previsni smeri Phallus Dei (8b) in Vagina Diaboli (8b+). Na pogled je preplezal tudi Katarzo (7c) v Libojah in Rock'n Roll (7c+) v Mišji peči.
Tomo Česen (Iskra Commerce, Novoles) je prava tako v letošnji sezoni preplezal številne smeri, večino v Bohinjski Beli. Med njimi tudi nekaj novih: Stephanie (7c), Strelicijo (7b+/ 7c), Nathalie (7b), Kiwi (6b), brez varovanja pa: Poezijo (7a), Lady Nathalie, Madonno, Solzo, Kiwi in Socca Dance. Z rdečo piko je ponovil Literarni nokturno (7c+), Via Facti (7c+), Adrio (7c), Fatmana (7c+), Žensko za nagrado (8a), Ritem v zraku (8a+) in Ekosistem (8a). Z Andrejem Štremfljem v navezi je prosto ponovil tudi Spominsko smer Boruta Berganta v severni triglavski seni. Plezala sta dobrih pet ur, smer pa ima oceno 7b. Česnov komentar o vzponu je zelo konkreten: Ker ima smer le en raztežaj težavnostne stopnje 7b, se prosta ponovitev prizna le plezalcu, ki je vseh 40 m preplezal zvezno in vodil navezo.

NUŠA ROMIH

Mlada Nevenka Osredkar uspešna v Nemčiji
LJUBLJANA - Osemnajstletna članica alpinističnega odseka Kranj Nevenka Osredkar je smeri Ekosistem (IX+/X-), s katerim v težavnostnem plezanju vodi med slovenskimi športnimi plezalkami, je prevzela vodstvo tudi v plezanju na pogled. V Nemčiji je na ta način preplezala petnajst smeri, od katerih nobena ni lažja od VIII—, najtežja med njimi, Freche Madels (VIII+/IX-), pa je najboljši dosežek našega ženskega športnega plezanja.
»V smeri Freche Madels so za varovanje nameščeni le trije svedrovci ...« je o vzponu prek 25 m dolge smeri pripovedovala Nevenka. »Prvi od njih je zelo visoko, plezanje do njega pa ne preveč težavno. Med prvim in drugim so mi pomagale izkušnje, ki sem si jih pridobila med treningom na umetni steni v športni dvorani na Planini. Dinamično plezanje po luknjicah za konice prstov, prečnica v levo okrog raza in še nekaj težkih detajlov pa sem bila na vrhu.«
Tudi smer Kleiner Muck (VIII+) je vredna omembe. Nevenka jo je preplezala »na flash« - to je malce težji način od plezanja na pogled, ker ti med vzponom občinstvo pomaga z informacijami o načinu plezanja in lokaciji oprimkov. Odlični dosežki pa so tudi na pogled preplezane smeri: Getier Blick (VIII), Göttner Ged. - Weg (VIII) in Abends Spanzier (VIII-/ VIII).
Tudi Dorian Šuc (AO Kranj) je v Nemčiji plezal predvsem na pogled. Šest smeri z oceno IX in z rdečo piko ponovljena smer Simon (X—) je njegova bera turneje po severni Frankenjuri.

NUŠA ROMIH

Na kratko
Klemen Demšar in Marko Car (AO Žiri) sta 27. septembra v Vršacu prosto ponovila Tako je govoril Zaratustra (VII-/VI+, III-IV, 750 m, 8 ur; PrV Kozorog-Šerbec). Smer je bila na najtežjih mestih in tudi sicer mokra, zato ponavljalcem ne priporočata, da vstopajo prekmalu po dežju.
Franci Markič in Janez Triler (AO Kranj) sta istega dne v Špiku splezala Cizljevo.
Iz AO Črne pa tole: v šolski telovadnici so Črnjani postavili umetno steno, Grega Lačen in Boris Keber pa sta v Raduhi opravila prvo znano ponovitev Zajede (VI/IV-v, 160 m). Milan Plesec in Grega Lačen sta splezala se Hudičev steber v Prisojniku.

(A. B.)

Odprava na Bagirati se je vrnila
LJUBLJANA - Pred dnevi so se vrnili člani odprave na Bagirati IV ali Neimenovani Bagirati, Janez Kešnar, Marjan Kovač in Ivo Ivanec. Preplezati so nameravali njegovo zahodno steno, vendar zaradi nemogočih vremenskih razmer vzpona niso opravili. Letos je monsun zamujal en mesec, tako da so ujeli še njegov rep. Delovanje monsuna je bilo opaziti že na cestah od Delhija do Gangotrija, ki so jih zasuli zemeljski plazovi in podori kamenja. Od enaindvajsetih dni, ki so jih preživeli pod hribi, so bili le prvi trije brez padavin. V tem času pa so urejali bazni prostor, nosili opremo pod steno in opravili aklimatizacijo na pobočjih Bagiratija II, kjer so dosegli višino 6200 metrov.
Stena je bila ves čas požlejena in posuta s tanko plastjo prhkega snega, zato vanjo niso vstopili. V tem času, t. j. od avgusta do 18. septembra, v tem delu Himalaje ni bil opravljen noben omembe vreden vzpon. Bilo je samo nekaj pristopov na vrhove po navadnih poteh.
Glavno finančno breme odprave je nosil AO Mengeš, člani pa se iskreno zahvaljujejo še Čistilni napravi Študa in tovarnama Induplati in Helios. Za vso pomoč v Indiji pa se zahvaljujejo gospodu in gospe Janezu in Zori Golobič, ki delata in živita v New Delhiju.

ALEŠ BJELČEVIČ

ALPINISTIČNE NOVICE

Prvenstvena v Mali Rinki
Janko Oprešnik-Zumba (AO Im-pol, Slovenska Bistrica) in Jasna Bratanič (Akademski AO) sta 26. sept. v severni steni Male Rinke preplezala novo smer Nos. Začne se štirideset metrov desno od Igličeve in Župančič--Wisiakove in vodi naravnost navzgor po razčlenjenih ploščah. V drugem raztežaju seka Zupančič-Wisiakovo in vodi do kota, kjer se ločita Igličeva in Desna varianta Igličeve. Tu gre Nos naravnost navzgor pod desni bok ogromnega stebra, ki ima obliko nosa. Prehod čez plošče v steber v petem raztežaju je prosto najtežji (VII—). Temu sledi raztežaj in pol tehnike po zajedi oz. poči (A1, VII—), nato pa se prestopi levo in gre po razu stebra do vrha, kjer se priključi predzadnjemu raztežaju Igličeve. Smer je dolga 280 metrov, ocenjena VII-, A1/IV, plezala pa sta sedem ur. V smeri sta pustila tri kline in svedrovec brez ploščice, ponavljalci pa bodo rabili še profile, frende št. 2 in 3, šest jeseničanov in zatiče.

ALEŠ BJELČEVIČ

Nova smer v Kotečniku
Vili Guček je v Kotečniku desno do Guernice oz. levo od oboka splezal novo smer Impulz; ocenjena je z 8a. Preplezal pa je tudi Musculusa, zahtevno prečko v isti steni, dolgo dvanajst metrov in ocenjeno 8a. Prvi jo je splezal Matej Mejovšek, Gučkov vzpon pa je drugi doslej.
Urban Golob je v Vipavski Beli splezal Fanatika (IX), v različnih plezališčih pa še kakih šest do sedem devetk. Na pogled je v Kotečniku splezal Tiho pesem (7a) in Korak do sanj (6c+/7a).

A. B.

Prijave za kategorizacijo
KA pri PZS obvešča alpiniste, da je treba prijave za kategorizacijo poslati do 31. oktobra (za športne plezalce je rok konec leta). Obvestilo in pogoje za kategorizacijo so vsi odseki dobili po pošti.

(A. B.)

Novice iz Hrvaške
Boris Čujič (AO Velebit, Zagreb) je poslal kratek pregled dejavnosti nekaterih hrvaških plezalcev. Sam je v Libojah spomladi splezal C. S. N. (8a +), ki je bila do Masakra Mateja Mejovška najtežja v Kotečniku, in Guernico (8a). Poleg teh je v Kotečniku splezal še Jogananda (7c) in Katarzo (7c). Avgusta je bil v Frankenjuri, kjer je na pogled splezal dve smeri z oceno 7+. Septembra pa je v italijanskem plezališču San Pietro ali Natisone, 30 km od Gorice na pogled splezal Eliminatoria (7b). To je previsna, zelo lepa smer. Sicer pa je vsa stena konglomeratna in dobro navrtana.
V Bohinjski Beli je na pogled splezal Nathalie (7b). V Lijaku pri Novi Gorici pa je splezal novo smer Iluzije (7c), še prej pa Voices of Freedom (7b).
Ivica Matkovič (PK Marulianus, Split) je na Marjanu v Splitu splezal štiri nove smeri. Najtežja je Hrvatska ruža - 8a. Sledi Balada za Adelu (7c+), potem je U2 (7c) in še smer s takim imenom: Alex izlazi iz pakla po bocu mlijeka (7b+).
Slavica Podgornik (AO Velebit) pa je v Vipavski Beli splezala Možganski mrk (7b+). Bila je tudi v Frankenjuri in na pogled plezala smeri do 7a.
V Lijaku je prva splezala smer Pierrot (6c+).
Darko Dular in Krešimir Doždar (oba AO Velebit) pa sta bila v Marmoladi in tam ponovila Vinatzerja (VI+), v Tofani pa Constantini-Apolonijevo. V Dolomitih priporočata novo plezališče blizu Cortine - Sasso di Roccia.
Dalibor Vlatkovič je v Kotečniku splezal Meo culpo (7c). Na Zlatnom rtu pri Rovinju je petnajst urejenih smeri od V + do 7a, prostora za nove pa je še dovolj. V Vranjski dragi pa je okoli petintrideset smeri ocenjenih do 7b+.

(A. B.)

Plezalne šole
AO Trbovlje organizira alpinistično šolo in tečaj športnega plezanja. Pričela se bosta v torek, 20. t. m., ob 1?. uri v prostorih PD Trbovlje na Ulici 1. julija 10, vhod zadaj.
PD Trbovlje bo priredilo 21. t. m., ob 18. uri predavanja Franca Horvata o Andih.
AO Ljubljana-Matica bo s šolo začela 21. t. m., ob 19. uri na Trdinovi 8. Šolo bo vodil Aleš Dolenc.

(A. B.)

Mladi tudi v skali
Vedno več je mladih plezalcev, ki veliko in zelo dobro plezajo tudi v skali. Med najbolj obetavna lahko štejemo dva člana ŠPO Radovljica: 13-letno Rebeko Poček in 15-letnega Anžeta Šanco, ki sta opravila nekaj odličnih vzponov pri nas in v italijanskih plezalnih centrih. Rebeka je veliko plezala na pogled, njen največji uspeh je na ta način preplezana Pepelka (6c+) v Bodeščah, z rdečo piko pa je bila uspešna v smereh Sv. Eva in Zlato jabolko (7a+) v Kotečniku, Lady (VIII+) v Bohinjski Beli in Treh srcih (VIII+) v Dolžanovi soteski. Anžetova najtežja smer na pogled je Ikarus (VIII/VIII+) v Završnici, z rdečo piko pa ima preplezanih že kar nekaj devetk: Patapfumfete (IX), Palestriqulo (IX-), Anemia (IX-) v Masarachu, Ekosistem (IX+) v Bohinjski Beli in Jožefina (IX-) v Bodeščah. Za velik napredek obeh plezalcev ima največ zasluge njun trener Blaž Jereb.
Mladi plezalci PD Lj.-Matica že eno leto trenirajo pod vodstvom Andreja Kokalja. Najuspešnejša sta Matjaž Jeran, ki je v Vipavski Beli preplezal AFŽ (VHI-) in na Črnem Kalu Lokomotivo (VII+) ter Marko Meglič z smerjo AFŽ. Še nekaj vzponov njunega trenerja: Prašna (7c) v Preddvoru, Kolomon (7b+) v Kotečniku in Lady v Bohinjski Beli.
Tudi Rašičani imajo svojo plezalno šolo. Štirinajstletni Jure Filipič pa se je preizkusil tudi v skali in v Verdu preplezal smer Skuštrana (VII/VII+) in Grifon (VIII).

(N. R.)

Urnik tekmovanj v športnem plezanju
S tekmo na Jesenicah se je že pričel jesenski del tekmovanj za pokal Slovenije. Šesta tekma, na kateri se bodo pomerili plezalci mlajših kategorij bo 17. t. m. v Celju, prva preizkušnja starejših kategorij pa teden dni kasneje v Kamniku. Vse informacije o prijavah in tekmah so na voljo za PZS.
Športni plezalci bodo imeli to jesen natrpan tekmovalni urnik. Do konca leta bodo različne preizkušnje tako rekoč vsak konec tedna po naslednjem razporedu: 30. 10.-1. 11.: Nurnberg — tekma za svetovni pokal, 7. 11.: Radovljica - državno prvenstvo za mlajše kat., 14.-15. 11.: Sankt Polten - tekma za svetovni pokal, 20.-22. 11.: Lavai - tekma za svetovni pokal, 21.11.: Tržič - Pokal Slovenije za mlajše kategorije, 29. 11.: Domžale - državno prvenstvo za starejše kat., 4.-6. 12.: Birmingham - tekma za svetovni pokal, 12. 12.: Velenje - Pokal Slovenije za starejše kategorije, 19.12.: Ljubljana - Pokal Slovenije za starejše kat. (N. R.)


Mik tujih gora, srce pa doma
Franc Urh je edini slovenski petdesetletnik, ki se je povzpel na osemtisočaka - Ko primerja tuja gorstva z našimi, ugotavlja, da so pri nas hribi najlepši - Še v Himalajo

Franc Urh, ki je v peterici članov alpinistične himalajske odprave PD SCT 21. septembra stal na 8201 m visokem Čo Oju, se nikoli ni imel za velikega alpinista. Zanj je značilno, da je vztrajen alpinist, vrhunstvu pa se je, kakor kaže, sploh raje umikal. Pravi, da pozna veliko vrhunskih alpinistov, ki so sploh prenehali zahajati v gore. Sam jim je zvest, tudi najvišjim, čeprav ni več v najboljših letih za velika dejanja v gorah.
Ni veliko petdesetletnikov, ki se lahko pohvalijo z osemtisočakom, pri nas ga sploh ni. Znani kranjski alpinist in alpski smučar Tomaž Jamnik se je bližal petdesetim, ko se je povzpel na Broad Peak, v svetu pa jih tudi ni več kot kakih dvajset. Vendar pa tudi Čo Oju v vtisih, ki jih Franc Urh sedaj ureja, ko doma okreva po pljučnici, posledici hudega mraza na himalajski gori, zdravi pa si tudi ozeble prste na roki, ni čisto v ospredju. »Naša himalajska zgodba ni le Čo Oju, je tudi doživetje dežel - Indije, Nepala, Tibeta, Kitajske, srečanj s tamkajšnjimi ljudmi. Kajpada, cilj je bila gora, veliki, obširni, mogočni Čo Oju,« pripoveduje Franc Urh, vodja proizvodnje v strojegradnji pri SCT.
Ozebljeni prsti so cena za nekaj fotografij, ki jih je vodja odprave golorok posnel v strupenem mrazu na vrhu Čo Oja. Bolečine je začutil med sestopom, ko je prišla odprava do drugega tabora, kjer so namerili minus 29 stopinj Celzija. Koliko stopinj je bilo več kot dva tisoč metrov višje? Temperature na vrhu niso merili, lahko pa domnevamo, da se je bližala minus 40 stopinjam, če ni bil mraz še hujši.
V pripovedovanju Franca Urha ni velikih besed. Raje na kratko, natanko opisuje: »Kakšnega evforičnega občutka na vrhu Čo Oja nisem imel. Zadovoljstvo, to že. Zadovoljstvo, da smo na vrhu, da ni treba več naprej. Obenem pa misel na vrnitev, želja, da bi srečno prišli nazaj. Vrh je dobljen šele, ko si spet v vznožju.«
Še preden je odprava začela tri dni trajajoč vzpon na Čo Oju, še predno se je aklimatizirala, so se člani dogovorili, da se bodo na vrh povzpeli vsi. Namen so tako rekoč do potankosti uresničili: na Čo Oju so stali Franc Urh, Aleš Cvahte, Marjan Gregorčič, Štefan Lagoja in Matija Urh, sin vodje odprave, študent 4. letnika medicine, ki je vzel na odpravo tudi najnujnejša zdravila. Šestemu članu odprave je preprečila vrh višja sila — bolezen.
»Ko se človek vzpenja, ni nič najhujšega, nič najzahtevnejšega. Nisem čutil utrujenosti, toda če bi šel malo čez mejo, bi bilo preveč,« meni sedaj Franc Urh, ki že dela nove načrte, čeprav se od letošnje Himalaje še ni niti dobro oddahnil. Še naslednji osemtisočak? »Upam, da ne,« vpade vmes žena Ivanka, ki je bila vseskozi trdno prepričana, da mož ne bo odnehal, preden bo dosegel vrh, Franc Urh pa tiho, a odločno odvrne: »Čez leto dni spet.«
Po Kavkazu, Pamiru in Himalaji je še bolj vztrajen, še bolj ga mikajo najvišja tuja gorstva, a s srcem vendarle ostaja doma. »Bolj ko primerjam, bolj ugotavljam, da so naše gore najlepše,« trdi Franc Urh. Se pravi, da bo zagotovo spet kmalu v hribih, saj zdravniki trde, da zaradi ozeblin prstov na rokah ne bo imel posledic. Prav gotovo se bo še zbrala ekipa, ki je bila pred leti na Pamiru, letos pa v Himalaji, ekipa, za katero njen vodja trdi, da je sodelovala, kot je le najbolje mogla, zato je svojemu planinskemu društvu SCT lahko tudi prinesla uspeh na prvem osemtisočaku.

JOŽE DEKLEVA (Delo, Panorama 12/10-92)
 

Oznake: ALP, AN, , PLE, PrV, VTG
eXTReMe Tracker