Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 05.10.1992

  05.10.1992


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I.K.

 

ponedeljek, 5. oktober 1992, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1883

Delo, Šport: ... Spominska smer za Damjana Vidmarja

Slavko Svetičič je 19. septembra splezal prvenstveno smer Sama si, Kodoli v severni steni Ušja. Smer je posvetil Damjanu Vidmarju-Damču, ki se je ponesrečil v Nepalu. Ušje je stena levo od Trentarskega Pelca in Vratic (Vratica in Ušje so nekateri med seboj že zamenjavali), ki se jo dobro vidi s parkirišča pred zapornico v Zadnji Trenti. Doslej ni bilo v njej še nobene smeri, morda zato, ker je na videz prava podrtija, pa še navpična povrhu. Sto petdeset metrov spodnjega dela prve smeri v steni je res krušljivih, nadaljnjih dvesto pa je po Svetičičevih besedah »prava fantazija«. Smeri je za 350 metrov, težka je VI+, najtežji pa je rdeč kamin, ki ga je delno očistil in v njem pustil en klin. Plezal je štiri ure.
V nedeljo je Svetičič ponovno prišel pod steno. Tokrat z Darkom Podgornikom. Desno od spominske Damčeve sta preplezala še eno novo, precej težjo smer. Ocenjena je VII, A 2, plezala sta jo osem ur. Estetska vrednost smeri je enaka prejšnji - je naraščajoča. Smer sta imenovala po Super Babici (Super Granny).

(AB)

Iz Dolomitov
Boris Sedej (AO Idrija) in Dare Juhant (AO Kamnik) sta v različnih dolomitskih stenah splezala pet smeri

21. avgusta v severni steni Croz D'Altissimo Armanijevo zajedo (VII/V-VI, 700 m, šest ur). Naslednji dan sta v Campanille Baso ponovila jugovzhodni raz v uri in pol (VI+/IV-V, 210 m). 24. septembra sta v enem dnevu preplezala Abrahamov raz in Messnerjevo na Selli, za konec pa čez dva dni še Comici-Dimaijevo v Veliki Cini, Juhant prosto, Sedej pa se je enkrat prijel za klin. 20. septembra sta v Mici ponovila smer Franca Jožefa. Plezala sta šest ur, vstopila pa sta po Prusikovi.
Člani in pripravniki AO Tam so plezali v Cinah in na Selli: Igor Firn, Grega Hernah, Boštjan Slatenšek in Franci Vindiš so splezali Rumeni raz, v Najmanjši Cini Slatenšek in Vindiš Cassinovo, Dibonov raz so plezali Firm, Hernah in Miro Kokol, Slatenšek in Vindiš Dulferja (V+), ista dva pa na Selli še Schobrovo.

(AB)

43 let Raza Dedca
Janez in Urban Golob sta 22. septembra ponovila Centralni steber oz. Raz Dedca. Plezala sta ga na njegovo triinštirideseto obletnico in štiriintrideseto, odkar ga je Janez Golob nazadnje plezal. Smer sta prva plezala
22. in 23. septembra 1949 Ciril Debeljak-Cic in Rado Kočevar in jo takrat imenovala Direktna. Ocenila sta jo z zgornjo šesto stopnjo, kar je veljalo predvsem prečki v desno po temnih ploščah, ki jo je Debeljak zlezel brez varovalnih klinov (danes jih je na tem mestu kar precej). To so bili takrat najzahtevnejši raztežaji pri nas. Dedčeva stena je sicer še zelo mlada. Nastala naj bi ob potresu 1895. leta in je bila na začetku precej lomljiva. Prvi se je za steno zanimal Martin Mayer, Petersov soplezalec iz Jorassesov, pa mu domači plezalci niso hoteli posoditi plezalne opreme! Za njim je v vpadnici raza poskušal Boris Režek in preplezal 8 metrov ter obrnil. Leta 1948 je Celjan Ivan Arnšek sam preplezal spodnji del stene po zajedi današnje variante Leve smeri do mesta, kjer se ji priključi Scharova poč in sestopil. En teden pozneje sta smer z direktnim vstopom splezala skupaj z Debeljakom. Prava Direktna smer je sledila eno leto pozneje. Odličen članek o prvem vzponu je objavil Debeljak v PV (1950), str. 34 in 49.
Isti dan, ko je z očetom ponovil Raz, je Urban v uri in pol preplezal še Levo (25 minut), Desno (20 minut) in Pintarjevo (12 minut).

(AB)

V naših hribih
Dani Vezonik (AO Ravne) je 25. septembra soliral Dular-Juvanovo v Glavi Planjave (VI, A0), ki je imela ob nastanku leta 1956 podobno veljavo, kot Raz Dedca. Sestopil je po Smeri zadnjega srečanja (PrV Knez-Zupan), 1977). Naslednji dan je v Ojstrici prosto soliral Herletovo in Zmaja. To je verjetno tretja solo prosta ponovitev Zmaja po Debelakovi in Oprešnikovi.
Sašo Prosenjak in Zala Žaže sta med 12. in 17. septembrom v Julijcih ponovila tele smeri: Ašenbrenerja, Zajedo Šit, Kunaver-Drašler, Peternelovo in Helbo s Čopom.
Ašenbrenerja sta zadnjo soboto plezala tudi Janez Primožič in Andrej Rožič. V prečki iz Bunkerja levo sta pozabila frenda, zato prosita ponavljalce, naj najdbo sporočijo na naslov: A. Rožič, Kovorska 59, 64290 Tržič, (064) 51-501.
Andrej Gaspari in Miha Vreča sta v Šitah ponovila smer Das ist nicht kar tako (VIII-, A0), ki gre levo od Debele Berte. Skala je odlična, smer pa za, svojo oceno ne pretežka; lažja je od npr. Alibabe in Smeri prijateljev v Rušici ali Amonita v Koglu. Letošnji ponavljala pravijo, da bi bilo mogoče prosto zlesti tudi zadnji raztežaj. Za plezanje je še vedno potrebna ena ploščica z vijakom.
Člani AO Bohor so plezali tele smeri: Gorazd Pozvek in Armand Polegek (Kozjak) Ašenbrenerja, Bojan Kurinčič in Andrej Sotelšek pa JLA.
V kamniških so Kurinčič, Pozvek in Sandra Voglar ponovili Kamniško, prva dva pa Smer po ploščah v Raduhi. France Gričar in Dragica Bahor sta v Planjavi splezala Steber, Svetelovo ter Rov in okno, v Jezerskem Stogu pa Južni raz, Levi kamin, Marinkovo, Levi raz in Kaminsko.
Iz AO Kranj pa tole: Darja Zaplotnik in Andrej Prinčič sta ponovila Juvan-Šteblajevo v Široki peči. Aleš Ekar (Fan šport) in Jani Košnik Kunaver Drašlerjevo, Ekar prosto, Aleš Ekar in Franci Markič Direktno v Štajerski Rinki, Ekar pa je sam zlezel še Direktno v Storžiču.

(AB)

Nogomet na Korošici
Letos bo ta včasih tradicionalna tekma na najvišji ravni(ni) med Kranjci in Štajerci, pozneje pa med različnimi alpinističnimi odseki 11. t. m. Če bo vreme slabo, tekme ne bo.

(AB)

Avstrijski karavanški vodnik
V pričakovanju nove izdaje vodnika po Karavankah, ki jo pripravlja Stanko Klinar, iz katere pa bojo opisi plelalnih smeri verjetno izpuščeni, opozorimo, da se v knjigarni Cankarjeve založbe v ljubljanskem nebotičniku dobi vodnik Hansa Tuscharja Karawanken v nemščini. Ta vsebuje med drugim opis in skice večine karavanških smeri na obeh straneh. Ima celo shemo plezalnega vrtca Dolžanova soteska z vrisanimi dvaindvajsetimi smermi, žal pa nima pregleda nad plezališčem Finkenstein-Kanzianiberg, ker je ta izšel v posebnem vodniku leta 1987.

(AB)

V Južno Ameriko
Komisija za mednarodno sodelovanje pri PZS je zaključila z letošnjim programom izletov in potovanj, pripravlja pa ga že za prihodnje leto.
Poleg tradicionalnih izletov (turni smuki, Pot prijateljstva) KMS pripravlja treking v Ande, ki bo v maju. Poleg gora bodo udeleženci spoznali stare južnoameriške kulture, možen pa bo tudi obisk Galopaških otokov.
Okvirne prijave sprejemajo v pisarni PZS, za kandidate pa bo v novembru informativni sestanek.

Prijave za mednarodna tekmovanja
KA PZS obvešča športne plezalce, da se lahko do petka 9. t. m. prijavijo na naslednje mednarodne tekme: Nürnberg 30. 10., Miškolc 6. 11., St. Pölten 14. 11.

(AB)

Umrl je eden najboljših plezalcev
29. avgusta je v prometni nesreči na cesti med Münchnom in Nürnbergom umrl Wolfgang Güllich. V spomin naštejmo nekatere najvažnejše plezalne dogodke iz njegovega življenja

Rojenje bil 24. X. 1960 v Ludwigshafnu, odrasel pa v Dahnu v nemški deželi Pfalz. S trinajstim letom je začel plezati pod očetovim vodstvom. Pokazal je precejšen talent in je že čez tri leta plezal sedmice. Leta 1977 je šel prvič na Saško v Elbsandstein, preplezal nekatere tamkajšnje najtežje smeri in privzel saški plezalni stil. Leto kasneje je v Pfalzu preplezal svojo prvo prvenstveno osmico. Leta 1979 je na obisku v Ameriki zlezel nekaj smeri devete stopnje. Po vojski je leta 1982 v Frankovski Švici srečal Kurta Alberta, odtlej svojega stalnega soplezalca. Isto leto je v Ameriki ponovil Yanirovo smer Grand Illusion (5. 13a/b), ki je veljala leta 1979 za prvo desetko na svetu. Leta 1984 je v Altmüthalu splezal prvo čisto desetko — Kanal im Rücken. Naslednje leto je v Avstraliji preplezal smer Punks in the Gym (32 oz. X+), ki jo je opremil Martin Scheel, in s tem odprl novo težavnostno področje. Leta 1986 je v Ameriki prvi soliral znano streho Separate Reality (VIII+) in z Andreasom Kubinom izdal ubčenik Sportklettern heute. Leta 1987 je v Frankenjuri v stolpu Krottenseer splezal Wallstreet in z njo postal prvi plezalec na svetu z doseženo enajsto stopnjo (XI — oz. 8c). Leto pozneje je bil na odpravi v Karakorumu, kjer so prosto ponovili smer Frančka Kneza (kateremu je v slabem vremenu med prvim vzponom zmanjkalo le nekaj metrov) v Malem stolpu Tranga. Naslednje leto je ponovil odpravo v Karakorum in s Kurtom Albertom ter Milanom Sykoro v Brezimnem stolpu splezal Eternal Flame (IX-). Še leto pozneje je pretežno prosto ponovil Riders on the Storm v vzhodni steni Velikega stolpa Paine. Tokrat so ga spremljali Kurt Albert, Bernd Arnold, Peter Dittrich in Norbert Bätz. Leta 1991 je dosegel vrhunec plezalnega razvoja s smerjo Directe v Waldkopfu v Frankenjuri, ki je verjetno prva čista enajstka na svetu (XI oz. 8c+/9a).

ALEŠ BJELČEVIČ


Odprava na Čo Oju doma
LJUBLJANA - Alpinistična himalajska odprava PD SCT, katere peterica se je 21. septembra povzpela na 8201 m visoki Čo Oju, se je v soboto zvečer vrnila domov. Člani odprave so ob prihodu na Brnik (na sliki) povedali, da so imeli med vzponom na Čo Oju izredno zahtevne razmere, zato je uspeh tem odmevnejši. Vzpon odprave SCT je minil v hudem mrazu, kije med člani zapustil tudi posledice, saj se je nekaj alpinistov vrnilo ozeblih.

(Foto: Igor Zaplati!)

Mladi plezalci navdušili na Jesenicah
Na peti tekmi za pokal Slovenije se je pomerilo 91 plezalcev in plezalk

JESENICE- Na peti tekmi za pokal Slovenije v športnem plezanju za mlajše kategorije se je v osmih starostnih skupinah pomerilo 91 plezalcev in plezalk. Ponovno smo lahko videli atraktivno in vedno boljše plezanje mlade generacije športnih plezalcev.
Več plezalcev je osvojilo vrh kar v štirih kategorijah, zato se je prireditev nekoliko zavlekla, saj so se vsi najboljši pomerili še v superfinalu. Trud prirediteljev pa je bil poplačan z navdušenjem plezalcev in gledalcev.
Rezultati - cicibanke - 1. U. Šeliga, 2. Š. Šeliga (obe Velenje), 3. Jeraj (Radovljica), cicibani - 1. Glivar (Radovljica), 2. Rant (Škofja Loka), 3. Valjavec (Tržič) mlajše deklice - 1. Klemenčič, 2. Štremfelj, 3. Kirbus (vse Škofja Loka), mlajši dečki — 1. Burnik (Lj.-Matica), Grilc (Radovljica) in Jevšnik (Velenje), starejše deklice - 1. Čufar (Mojstrana), 2. Burnik (Lj.-Matica) in Poček (Radovljica), starejši dečki - 1. Bračič (Velenje), 2. Švab (Tržič), 3. Prijatelj (Lj.-Matica), kadetinje - 1. Jereb (Žiri), kadeti - 1. Šeliga (Velenje), 2. Boris Novak (Žiri), 3. Šanca (Radovljica).
Po petih tekmah, ki štejejo za pokal Slovenije, vodijo v posameznih kategorijah: Spela Šeliga, Blaž Rant, Katarina Štremfelj, Uroš Grilc, Martina Čufar, Peter Bračič, Jasna Koler in Gregor Šeliga. Šesta tekma bo v Celju, 17. oktobra.

NUŠA ROMIH

V Kranju najboljša Lukančičeva in Slabe
KRANJ — Več kot petsto gledalcev je privabila športno-plezalna tekma za pokal Kranja. Na dopoldanskih kvalifikacijah se je v finale uvrstilo deset najboljših plezalcev in pet najboljših plezalk, zvečer pa so bili v finalni preizkušnji najuspešnejši - v ženski konkurenci: 1. Metka Lukančič (Trbovlje), 2. Nevenka Osredkar (Kranj), 3. Natraša Stritih (Tržič), 4. Simona Škarja (Mengeš), S. Martina Čufar (Mojstrana), med moškimi pa: 1. Tadej Slabe (Lj.-Matica ), 2. Matej Mejovšek (Šaleški AO), 3. Dorian Šuc (Kranj), 4. Stanko Zidan (Lj.-Matica), 5. Vili Guček (Trbovlje), 6. Nejc Zaplotnik (Kranj), 7. Marko Lukič (Kozjak), 8. Aljoša Grom (Vrhnika), 9. Borut Kavzar (Trbovlje), 10. Luka Zaplotnik (Kranj).

(N. R.)

Slaba zima v Patagoniji
Peter Podgornik (AO Nova Gorica, HIT Šport Team) in Jože Šerbec (Soški AO) sta letos v južnoameriški zimi poskušala preplezati nekaj lednih smeri v skupini Cerro Torre. Na pot sta odšla junija, ker so zimske razmere za tako početje ugodnejše, kakor se je Peter Podgornik prepričal prejšnjo zimo med vzponom po Cerro Adele. Najprej sta načrtovala novo smer v Cerro Adele. Ta bi bila obenem ogledna za glavni cilj odprave, za novo smer levo od Jegličeve in Karove v jugozahodni steni Cerro Torreja. Ta ozebnik je v zadnjem času na marsikogaršnjih očeh, poleti so npr. že poskušali Francozi pod Gabbaroujem. Smer bi potekala po zelo strmem ledu, na Sedlu upanja bi se lahko priključila Ferrarijevi ali pa bi šla desno od nje in bila tako povsem samostojna. Žal pa sta Podgornik in Šerbec naletela na ogromno snega, saj je snežilo že od marca. V baznem taboru so bili že Italijani in Argentinci, Ferrari in Costigo, z istim ciljem. Ko je po več dneh nehalo snežiti in je nastopila odjuga, sta odšla pod Adele, vendar je bila stena zaradi nesplaznega snega prenevarna. Italijani in Argentinci so odnehali že prej. Pozneje sta kljub plazovom vstopila v Cerro Torre, ki je bolj strm in glede plazov vendarle manj nevaren od položnejšega Cerro Adele. V dobrem ledu sta splezala en raztežaj (75°-80°), ko pa se je čez njiju usul plaz, na srečo sta bila pod previsom, sta se obrnila.
Prenašanje opreme v tabor in pod steno je skupaj z ogledi naneslo kar sto trideset pregaženih kilometrov. Ko se je po zadnjem poskusu vreme spet pokvarilo, sta odpravo zaključila. Po mnenju Petra Podgornika gre za enega velikih problemov v Južni Ameriki. Zato odhaja v drugi polovici oktobra v Patagonijo tudi Slave Svetič: o teh načrtih pa drugič.

Kdo je lahko član PZS?
Letos se je v AN veliko pisalo o odličnih vzponih članov Alpinističnega kluba Vertikala (prosto Onkraj resničnosti v Vršacu, Črni baron in Bodeča neža v Planji, Bergantova v Triglavu, Direttissima v Veliki Cini itd.) pa tudi o ustanovitvi kluba, ki je poleg PK Škofja Loka edini klub pri nas, ki ne spada h kakemu planinskemu društvu. Ta čas sta dva njegova člana, predsednik Matjaž Jamnik in tajnik Miha Kajzelj, na odpravi na Anapurno.
AK Vertikala je po ustanovitvi zaprosil za članstvo v PZS. V deveti številki Obvestil PZS lahko v sedmi točki gradiva za enajsto redno sejo Upravnega odbora OZS, ki bo 9. in 10. oktobra v Domu pod Storžičem, preberemo predlog predsedstva PZS, naj se obravnava njihove prošnje odloži do sprejema novega statuta PZS 1994. Vertikalci za sedaj ne izpolnjujejo pogojev za članstvo v PZS, ker »se dejavnost Alpinističnega kluba Vertikala le v manjši meri pokriva z dejavnostjo PZS, v pretežni meri pa gre predvsem za športno dejavnost«. Iz statuta AK Verikala in iz dejanske aktivnosti članov kluba je razvidno, da izpolnjujejo večino zahtev iz 2., 3. in 4. člena statuta OZS, ki govore o namenih in nalogah PZS in planinskih organizacijah, kar pa bržčas ne bi mogli trditi za marsikatero v PZS vključeno planinsko organizacijo. Kdo ali kaj je potemtakem lahko član PZS?

ALEŠ BJELČEVIČ

Odprava na Anapurno po načrtih
LJUBLJANA - Vodja slovenske himalajske odprave na Anapurno U (8091 m) Tone Škarja je sporočil, da gre osvajanje tega vrha po južni steni za sedaj po načrtih. V torek, 29. septembra, je odprava postavila bazni tabor na višini 4100 m, dan kasneje pa še višinski tabor 900 m višje. Anapurna I je predzadnji osemtisočak, na katerem še niso stali slovenski alpinisti.

Oznake: ALP, AN, HIM, PrV, VTG
eXTReMe Tracker