Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 14.09.1992

  14.09.1992


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I.K.

 

ponedeljek, 14. september 1992, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 2395

Delo, Šport: ... Ortarjeva in Čopi v ameriških stenah

Znana plezalca Soškega alpinističnega odseka za uvod turneje v Yosemitih, nato pa še drugod po ZDA - Za njima so tri leta vsestranskih priprav
LJUBLJANA - V petek sta na trimesečno plezalno turnejo po ZDA odšla Miranda Ortar, najuspešnejša slovenska plezalka, in Simon Čopi, člana Soškega alpinističnega odseka. Za cilj sta si zastavila smer v tisočmetrski granitni steni El Capitana v Yosemitih in obisk številnih centrov športnega plezanja v Kaliforniji, Koloradu, Nevadi in Oregonu.
Mirando Ortar slovenska športna javnost že dobro pozna. Lanskoletna zmagovalca državnega prvenstva Slovenije in državnega pokala, je največji tekmovalni uspeh dosegla predlani, na Dunaju, ko je na tekmi za svetovni pokal osvojila sedmo mesto. Na svetovni lestvici, ki jo glede na tekmovalne dosežke računalniško vodi UIAA, je med štiridesetimi tekmovalkami na osemindvajsetem mestu. Najtežja smer, ki jo je preplezala je Preobrazba (IX/IX+), na pogled pa pleza do VIII-. Simon Čopi je alpinist in ekstremni smučar. Njegova doslej najtežja smer v hribih je Kunaver-Drašler v Triglavu (VII+), v plezalnih centrih pa pleza do 7a. Z Mirando je plezal tudi v vseh naših plezalnih centrih, v Dolomitih, Verdonu in Buouxu.

NASMEJANA - Miranda zdaj v ZDA.
28. NA SVETU - Miranda Ortar

Plezati v Ameriki je želja vsakega plezalca. Tudi Mirande Ortar in Simona Čopija. In to od trenutka, ko sta se prvič navezala na isto plezalno vrv. S pomočjo množice sponzorjev in prihranjenih sredstev, bosta to željo uresničila po treh letih vsestranskih priprav. Najbolj naporen je bil trening v zadnjih nekaj mesecih, pravita, ko sta v naših stenah preizkušala vrvno in plezalno tehniko plezanja, kakršno zahteva vzpon v El Capitanu. Preplezala sta Vražjega Roberta, opravljala celodnevne kondicijske ture, dvigovala uteži, plezala in tekla.
Miranda se je v potrditev svojih fizičnih sposobnosti udeležila tudi tolminskega politlona. Kolesarjenje, tek, plezanje po vrvi preko reke, plezanje skozi kraško jamo, spust po vrvi, plezanja iz kanjona, gorski tek na Kanin, smučanje, jadranje s padalom, pa spust s kajakom in rafting po Soči, gorsko kolesarjenje, streljanje z lokom in plezanje umetne stene so bile discipline, ki so jih tekmovalci premagali v enem dnevu - tudi Miranda. Simon se ob Mirandinem naštevanju vseh aktivnosti le nasmehne in na koncu pripomni: »In ko se po napornem dnevu usedem k večerji, Miranda še vedno trenira na plezalni deski, ki jo imava pritrjeno nad kuhinjskimi vrati.« Sam prisega na ekstremno smučanje in alpinizem. Plezalna tekmovanja ga ne zanimajo. Le enkrat je tekmoval na umetni steni, tako, »iz firbca«. Ko pa pripoveduje o spustu z Lepega špičja (S5) ali Baškega Grintavca (S6-) se mu svetijo oči.

DVAKRAT SIMON - Portret in v steni ...

O smereh, ki jih imata v načrtu preplezati v Ameriki, nista veliko povedala. Najprej bosta obiskala kalifornijski nacionalni park Yosemiti. Po lažji smeri na Half Domu, ki naj bi služila za vplezavanje, se bosta spoprijela z eno izmed tehničnih smeri v El Capitanu, s kakšno tako, ki jo slovenski plezalci še niso osvojili, ocenjujemo nekje med A3 in A4. Miranda bi rada prosto ponovila še kako daljšo smer v granitu, potem pa se nameravata odpraviti v oregonske, nevadske, koloradske in južnokalifornijske plezalne centre. Plezati na pogled in dvigniti mejo ženskega športnega plezanja v tej disciplini je še ena izmed Mirandinih želja.
Turnejo po Ameriki so omogočili: UNICOM Ljubljana, KOTG PZS, Papi Šport, SCT, Overlock Bovec, Vipavska klet, Turistično društvo Most na Soči, ZTKO Tolmin, PD Tolmin, Planika Kobarid in AMD Nova Gorica.

NUŠA ROMIH


Ni denarja za Anapurno

19. septembra naj bi na pot odšla slovenska odprava na Anapurno (8091 m), ki ima za cilj ponoviti Angleško smer z direktno varianto v južni steni ter preplezati novo smer med Angleško in Poljsko. Tovor je že odposlan, za štirinajst članov pa še vedno ni dovolj denarja, tako da je uresničenje odprave povsem negotovo. Manjka skoraj 25.000 dolarjev, časa pa je nekaj dni! Odpravi je zaželjeno pomagati na žiro račun PZS: 50101-678-47046. Na Planinski zvezi je med drugim mogoče dobiti plakate Anapurne (280 SIT) in pozdravne razglednice (400 SIT).

(A. B.)

Menlungce
Še manj možnosti kot odprava na Anapurno imata Marko Prezelj iz Kamnika in Andrej Štremfelj iz Kranja, dobitnika Zlatega cepina za najpomembnejši vzpon na svetu leta 1991. Želja, da bi odpravo plačali predvsem zaledji obeh prizadetih občin in njunih športnih zvez, očitno ni rodila sadov, saj ni zagotovljena niti tretjina od potrebnih 30.000 dolarjev. Zato odprave to jesen bržčas ne bo.

(T. Š.)


ALPINISTIČNE NOVICE

Novi vzponi Janka Oprešnika
Janko Oprešnik je v severni steni Štajerske Rinke soliral Rusalko, ki sta jo prva splezala Franček Knez in Milan Romih 1985. leta. Smer gre levo od Direktne, spodaj po plošči, na sredi čez veličastno streho, za njo pa po zajedah do grede in še naprej čez Glavo na vrh. Najtežji je peti raztežaj - plošča pod streho in sama streha, kjer ni šlo na pogled, od muh pa tudi ni deseti, kjer se je otepal krušljivih poči. Šeststometrska smer je ocenjena VII in VII+. To je bila šele prva ponovitev.
Še istega dne pa je v severni steni Turske gore preplezal prvenstveno smer Nebeška vrata. Le ta gre desno od Direktne zajede čez na videz neprehodne strehe, kjer pa se potem od blizu med njimi pokažejo idealni prehodi. Smer je kratka, kljub temu pa ena najlepših Oprešnikovih prvenstvenih. Dolga je 220 metrov, kar da sedem raztežajev, ocenjena pa VII-, A0/VI+. Na varovališčih je pustil tri svedrovce s ploščicami, v najtežjem, četrtem raztežaju pa tri kline. Plezal je tri ure in pol.

(A. B.)

Štiri prvenstvene v Škrlatici
Poleg številnih srednje težkih solo-vzponov v Julijcih, Kamniških in Karavankah je Iztok Tomazin pred odhodom na Anapurno preplezal še nekaj prvenstvenih smeri. 8. Avgusta sta z Urbanom Golobom (AO Matica) v vzhodni steni Škrlatice zlezla prvenstveno Za velikanove prste (VI+/ VI-V, 300 m). V isti steni je nekaj dni kasneje z Aljažem Anderletom (AO Tržič) še dve novi smeri, Vroče sanje (VII-/V-IV, 300 m) in naslednji dan še Lepotico (VII/V-V1, 250 m). 20. avgusta pa sta bila v isti steni zopet z Urbanom Golobom ter preplezala še četrto prvenstveno, Spiralo (VI/V+, 300 m). V vseh smereh je skala odlična in plezanje izredno lepo in uživaško, le dostop je dolg. Do stene se pride po poti na Škrlatico, pod južno steno pa je treba zaviti desno in mimo Južnega raza prečiti po polici desno do vstopov.
Konec julija je s Tomom Virkom (AO Domžale) ponovil še Zajedo Travnika.

(A. B.)

Iz domačih hribov
Nevenka Osredkar in Andreja Strupi (AO Kranj) sta v Dolgem hrbtu ponovili Šimenc-Škarjevo smer. Nevenka Osredkar je smer preplezala prosto, kar je ena redkih ženskih prostih ponovitev.
Tomo Česen in Andrej Štremfelj sta v Triglavu ponovila Bergantovo, Česen prosto.
Mirko Kranjc in Andrej Štremfelj sta ponovila Črni biser v Travniku, v Triglavu Stopnice v nebo, v Vršacu pa Puntarsko.
Miha Vreča in Tomaž Petač (oba AO Vertikal) sta v Rušici ponovila Alibabo in Za prijatelje (obe VIII-), Mare Vrevc in Igor Puhan pa Lijak (VI+).
Tomaž Jakofčič in Miha Vreča sta v Dolški škrbini druga ponovila Sončno (VII-/IV-VI).
Marko Prezelj in Andrej Štremfelj sta v Frdamanih policah ponovila Čebelico. Smer sta leta 1977 prva preplezala Andrej in Marko Štremfelj.
Klemen Cepič in Špela Ledinek sta v Široki peči prosto preplezala Juvan-Šteblajevo (VII-).
Andrej Gaspari in Silva Strassberger pa sta opravila enega redkih vzponov po Centralni v Vršacu. Do smeri sta prišla z vrha hriba po Ceklinovi, na policah pa sta imela zaradi znanega podora luske v Smeri norosti precej sitnega plezanja in kopanja čez zdrobljene police in žmule, katerega je kakih petnajst metrov. Smer sama je zelo lepa ključnega raztežaja po zajedi (A1) pa sta se ognila po poči in čez previs na levi, kjer je tudi star klin.

(A. B.)

Koledarji PZS
Že lep čas je v redni prodaji stenski koledar »1000 let Slovenskega planinskega društva«, v kratkem pa bo zunaj še »Slovenija ekstrem 93« z zgodovino slovenskega alpinizma zadnjih dveh stoletij. Do 30. septembra je osnovna cena prvega SIT 380 (7 DEM), drugega pa SIT 560 (10 DEM). Končna cena je odvisna od količine, predplačila, reklamnih dotiskov itd. Vse informacije daje Franjo Zupančič za PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana, tel. (061) 315-493, 312-553, fax 122-140.

Jim Bridwell v Sloveniji
Letošnjo tekmo za državno prvenstvo v športnem plezanju, ki bo konec novembra v Domžalah, bodo organizatorji popestrili s predavanjem znanega ameriškega plezalca Jima Bridwella.
Ta je bil v sedemdesetih letih eden najpomembnejših plezalcev v Yosemitih. Dosegel je visoko raven prostega, predvsem pa tehničnega plezanja s pomočjo opreme, ki jo je razvijal sam. V El Capitanu je splezal deset prvenstvenih, najpomembnejše pa so: Pacific Ocean Wall, Sea of Dreams, Bushido in Zenyatta Mondata (prvo in zadnjo so splezali tudi Slovenci). Leta 1975 je preplezal Nos v enem dnevu, isto leto pa je preplezal Salathe do Mamutske police prosto. V Patagoniji je razrešil problem jugovzhodnega raza ko je s soplezalcem dokončal Maestrijevo smer. Plezal je še v skupini Trango, posnel pa je tudi film.
Bridvvella je v Slovenijo povabil Silvo Karo, ki se mu bo tako oddolžil za povabilo in obisk v Kalifornijo leta 1989.

(A. B.)

Treking v Patagonijo in argentinska predavanja
Silvo Karo bo od 12. januarja do 3. februarja 1993 vodil treking v Argentino. Udeleženci si bodo ogledali Buenos Aires, Ognjeno zemljo, Patagonijo, Calafate, Perito Moreno, bazna tabora pod Cerro Torejem in Fitz Royem, Ushavaija (najjužnejšo točko Amerike, onstran Magellanovega preliva), Bariloče in Igvasu slapove na tromeji Paragvaja, Brazilije in Argentine. Povratna letalska karta iz Munchna do Buenos Airesa je 1200 dolarjev. Prijave so do 25. septembra na tel. (061) 712 633.
Obenem bo imel Silvo Karo v Buenos Airesu in Bariločah še predavanja.

(A. B.)

Treking v Himalajo
KOTG pri PZS organizira oktobra in novembra treking v Himalajo. Trajal bo tri ali štiri tedne, po želji udeležencev, ki bodo tudi sami izbrali smer poti. Cena 1300 dolarjev je za letalo, organizacijo, nastanitev v Katmanduju, vizum in dovoljenje za treking. Prijave zbira pisarna Planinske zveze Slovenije, Dvoržakova 9, Ljubljana. Sestanek udeležencev bo v torek, 22. t. m. ob 18. uri na PZS, Dvoržakova 9.

(A. B.)

Lep vzpon Nevenke Osredkar
Nevenka Osredkar (AO Kranj) je v Bohinjski Beli preplezala Ekosistem z oceno 8a. To je lep uspeh mlade plezalke, saj je bilo pri nas doslej malo tako zahtevnih vzponov (npr. Preobrazba, Adria in še kaj, veliko pa ne).

(A. B.)

Iz AO Kranj
Andrej Zidar in Primož Švigelj sta preplezala Direktno v štajerski Rinki. Andrej Kecman in Primož Švigelj pa Šlosarsko v Triglavu. Tone Štern in Primož Renko sta v Dolgem hrbtu ponovila Jubilejno. Janka Likosar in Andrej Zidar sta bila v Direktni v Špiku, čez Wisiakovo v Triglavu sta šla Tone Štern in Filip Vodnik, čez Gunceljsko (V, 700 m) v Dolgem hrbtu pa Matej Kejžar in Tanja Rajgelj. Jože Jagodic in Nataša Robnik sta v Košutnikovem turnu plezala Jenino poč. Prosto pa sta Kamniško v Koglu ponovila Aleš Ekar in Jani Košnik.

(A. B.)

Vse višji Everest
Letos skoraj potrojenim taksam za vrhove so Nepalci dodali še varščino do 4.00 dolarjev, ki jo odpravi vrnejo, ko pritovori vse odpadke z gore nazaj v Katmandu. Kako to dejansko poteka, bodo poročale naše odprave po tej prvi sezoni novih dajatev.
S prihodnjo jesenjo bo taksa za Everest 50.000 dolarjev za vsako smer in za vsako odpravo do 5 članov, za vsakega naslednjega pa 10.000. Obremenitev področja Kumbu so se namenili močno zmanjšati, saj bodo morale vse odprave odnesti odpadke ne le v Katmandu, pač pa nazaj domov.
Ob sedanjih treh sezonah bodo zdaj uvedli še poletno, torej v monsunskem času. To si je za vzhodno Himalajo z njenimi izdatnimi padavinami sicer težko predstavljati, res pa razmere v zahodnem Nepalu poleti niso nič drugačne od onih v sosednjem indijskem Garvalu, kjer je glavna sezona sploh poleti.
Ob dobrih novicah o odpiranju novih področij in plezalnih sezon pa se vse bolj zdi, da je Himalaja za slovenski alpinizem vse višja, težja in bolj oddaljena. Gore denarja, ki jih je treba premagati pred samo Himalajo, postajajo za naše razmere nedosegljivo visoke.

TONE ŠKARJA

Oznake: ALP, AN, PLE, PrV, VTG
eXTReMe Tracker