Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 06.07.1992

  06.07.1992


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I.K.

 

ponedeljek, 6. julij 1992, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 988

Delo, Šport: ... Naše naveze v stenah

Miha Kajzelj in Miha Peternel sta v Zobu Kanjavca ponovila (1. P?) smer Scabiosa Trenta, ki sta jo pred leti prva plezala Edo Kozorog in Janko Humar. Smeri zaradi mraza nista splezala prosto (VlI A0/VI-VII-5R). Levo od smeri so urejena sidrišča za tri 45 metrske spuste ob vrvi. Naslednjim ponavljalcem priporočata mehke plezalnike.
Dve navezi sta bili med 26. in 28. junijem v Selli. Boštjan Ložar je s Tadejo Križnar preplezal Abramov raz v Ciavazesu (VlI, NP) in Schobrovo smer z direktno vstopno varianto (VII+, NP) v prvem stolpu. Miro Masnoglav in Matjaž Ocepek pa sta preplezala Schobra. Novi južni steber je Vio Irmo (vse tri VII-), poleg teh klasičnih smeri pa še Bon Pere v Meisides (VII—, 250 m, slabo varovanje). Sporočajo tudi, da je tam mogoče kupiti nov plezalni vodnik (v slovenščini imamo izbor vzponov v Miheličevem vodniku) iz leta 1990, kjer so opisane številne nove smeri od VII. do IX. stopnje, ocene pa so za naše ocenjevalne navade precej zabeljene.
Ložar je s Križnarjevo pred štirinajstimi dnevi prosto splezal še Marijo pomočnico v Koglu (VIII—).
Z AO Matica pa ta zanimivost: smer ZZ v Mali Raduhi je v navezi z Branetom Žoržom preplezal sedemdesetletni (70) Dušan Košir. Smer je ocenjena s IV. težavnostno stopnjo in je visoka 120 m.
Barbara Čibej in Ničo Kregar sta preplezala smer Juvan - Šteblaj v Široki peči, Rok Kovač in Aleš Bjelčevič redko plezano Arihovo smer v Rakovi špici, Mateja Končina in Kita Vuga pa sta preplezali več smeri v okviru IV. in V. stopnje v Belih vodah.

(A. B.)

Prireditev s slabo selekcijo
Nekaj kritičnih misli ob 47. filmskem festivalu športnih filmov v Torinu

TORINO - Vsako leto konec junija je Torino gostitelj mednarodnega festivala športnih filmov. Letošnji je bil že 47. po vrsti in sama zaporedna številka ga uvršča med najstarejše filmske festivale na svetu.
Žal je že zadnjih nekaj let, letos pa še posebej izrazito, torinski festival pravi vsebinski polom. Že selektorji, ki so iz 140 filmov izbirali konkurenčni program, so izbrali 29 večinoma nezanimivih filmov, ki so bili po profesionalni plati slabi, brez konceptov, brez jasnih sporočil, kjer ni bilo moč razbrati nikakršne forme. Grobo rečeno, amaterska produkcija. Kajti za amatersko produkcijo v profesionalnih okvirih je značilno navduševanje nad sicer atraktivnim toda »praznim« posnetkom, nad brez koncepta ponavljajočimi se kadri, značilno je pomanjkanje montažnih škarij, številni konci filma, itd.
Človek, ki vsaj malo pozna letno produkcijo športnega filma po svetu, ima ob ogledu festivalske ponudbe v Torinu na voljo dve presoji. Prvič, da si reče, producenti, uspešnih, umetniško zanimivih filmov na torinskem festivalu s svojimi filmi pač nočejo sodelovati in drugič, za festivalski izbor so krivi lokalni selektorji, ki so iz ponudbe pač na osnovi nestrokovnih kriterijev izbrali najslabše filme.
Pomislekov ob letošnjem izboru je več. Na eni strani smo gledali pretežno italijanske filme, kot bi šlo za nacionalni festival. Med 29 filmi je bila uvrščena kar cela serija 5 edukativnih petinštiridesetminutnih filmov s ponavljajočimi posnetki konjskega športa. Drugi tematski poudarek je bil na avtomobilističnem in moto športu, kjer so avtorji v filmih brez vsakršne forme iskali atraktivnost nesreč in jih do onemoglosti ponavljali.
Dva, trije filmi pa so le dajali videz festivala.
Pomembno nagrado je dobil eden redkih zanimivih filmov, kanadski dokumentarec LE STEAK režiserja Pierra Falardeauja, ki govori o boksarski karieri ostarelega kanadskega šampiona Gaetana Harta. Film se odlikuje po zanimivi zakulisni predstavitvi junaka ringa, njegovi zasebnosti. Film ga kaže v povsem drugačni luči, kot so njegovi privrženci verjetno navajeni.
Glavno nagrado je dobil francoski film MONT BLANC režiserja Jeana-Michela Ogierja, ki zgolj na reportažni način govori o vzponu mladih invalidov na to goro. Film smo lani videli že na festivalu v Trentu, kjer pa se je znašel v festivalskem povprečju. Letošnji torinski festival bomo vsi udeleženci hitro pozabili, organizatorje pa bi tako nezanimiva in slaba selekcija morala izučiti.

TONE FRELIH


ALPINISTIČNE NOVICE

Najtežja na Štajerskem
Matej Mejovšek, član Šaleškega alpinističnega odseka je v Kotečniku pri Libojah preplezal novo smer. »Masaker« v začetku poteka po Quernici, nato pa sledi težka boulder prečnica v levo. Sledi še 10 m težkega plezanja po majhnih oprimkih. Smer je ocenjena z 8b in je za sedaj najtežja v tem plezalnem centru. Dolga je kar 25 m in se prevesi za 7 m. Poleg tega dosežka je Mejovšek opravil tudi vzpon v nekoliko lažji smeri »Zuchero« z oceno 7bc, ki poteka desno od smeri ALF.
Član istega alpinističnega odseka, Grega Šeliga je bil uspešen v smeri Quernica (8 a), v zadnjem času pa se je posvetil predvsem plezanju na pogled in na ta način opravil več vzponov v smereh s težavami 7 a. Matej Mejovšek, Grega Šeliga, Aljoša Grom in Uroš Perko pa so že odšli na priprave v Francijo, kjer se bodo udeležili tudi nekaj mednarodnih tekmovanj.

(N. R.)

Prva ameriška 8c+
Glede na težavnost smeri ostaja Smith Rocks še vedno plezalni center številka ena v ZDA. Za novo senzacijo je ponovno poskrbel Francoz Jean Baptiste Tribout, ki je pred leti odprl nove razsežnosti športnega plezanja v Ameriki. Tokrat se je med aprilskim obiskom lotil smeri, ki jo je pred štirimi leti navrtal Alan Watts, preplezati pa jo je poskušala že večina najboljših plezalcev. 42 m dolga smer, opremljena s sedemnajstimi svedrovci je ostala nerešljiv vzdržljivostni problem. Tribout je v njej poskušal že pred dvema letoma, pa za uspeh ni imel najmanjše možnosti. Od takrat je večino treninga posvetil temu cilju in po sedmih dnevih dela v smeri mu je uspel vzpon z rdečo piko. J. B. Tribout je ta dosežek komentiral: »To je bil eden najlepših trenutkov v plezalni karieri.« Nič čudnega, saj je s smerjo Just do it, četrti plezalec na svetu s preplezano 8c+. Doslej je namreč uspelo le Moonu (Hubble), Güllichu (Action directe) in Tadeju Slabetu (Za staro kolo in majhnega psa).

(M. R.)

Mednarodno srečanje alpinistk
Od 23. do 30. avgusta bo v Val in Mellu v Italiji tradicionalno mednarodno srečanje alpinistk. Val di Mello nad jezerom Como na italijansko-švicarski meji je znano plezalsko področje z idealnimi možnostmi za plezanje v kratkih in velikih granitnih stenah (od 30 do 400 m). Zelo blizu pa sta tudi Piz Badile in Piz Cengalo. Informacije daje Ines Bo-žič-Skok, tel. 344-000.

(A. B.)

Mladinska plezalna šola
PD Ljubljana-Matica prireja poletno plezalno šolo za mlade, ki jih zanima športno plezanje. Enotedenski plezalni tečaji se bodo začenjali vsak ponedeljek in bodo trajali do konca avgusta. Število udeležencev enega tečaja je omejeno na osem. Posebnost šole je organiziran prevoz in izposoja celotne plezalne opreme, tudi plezalk. Tečaj bo v črnem Kalu, Vipavski Beli in na Turncu pod Grmado pri Ljubljani. Informacije in prijave v pisarni PD Lj.-Matica, Miklošičeva 17, tel. 312-645 (od 8. do 13. ure) ali pri Andreju Kokalju na tel. 152-141 (zvečer).

(A. B.)

500-letnica alpinizma
Pred 500 leti je skupina najemniških vojakov pod vodstvom Antoina de Villa in na ukaz francoskega kralja Karla VIII. s klini in lestvami preplezala Mont Aiguille (2097 m). Ta vzpon iz leta 1492, predstavlja (pred) začetek alpinizma. Ob tej obletnici bodo v Chichillianu in okoliških krajih (100 km od Grenobla) do 13. julija številne nacionalne prireditve (geološki simpozij, gorski tek, plezalno tekmovanje) , ki se jih bosta udeležila tudi Marija in Andrej Štremfelj.

(A. B.)

Zvišane takse za Himalajo
Kitajske in butanske oblasti so objavile nove cene za vrhove nad 6000 m. Kitajci računajo za Everest 5000 dolarjev za Čo Oju in Šiša Pangmo 3000, vsi drugi osemtisočaki so po 1760 dolarjev. Za skupine, ki štejejo več kot 20 članov, zahtevajo 200 oz. 100 dolarjev doplačila za vsakega dodatnega člana. Mednarodne odprave več kot dveh držav z vsaj po dvema udeležencema bodo plačale še dodatnih 10 dolarjev. Butanske cene pa so naravnost vrtoglave: za hribe nad 7000 m zahtevajo 20-25000 dolarjev, za 6500 do 7000 m 15-20000 in za 6000 do 6500 m 10-15000 dolarjev. Cene veljajo za skupine do 16 članov. Skupine do 20 članov plačajo za dodatne člane še 1000, skupine z nad 21 člani pa 1500 dolarjev. Kljub temu pričakujejo v Nepalu letno 39 odprav, v Pakistanu pa 62.
Indijski časopisi sporočajo, da bodo regijska poveljstva indijske armade od 4. novembra 1992 naprej vsaki odpravi pripravljena pomagati na tele načine: posredovali bodo različne informacije, posojali transportna vozila, pomagali pri iskanju pogrešanih, helikopterskem reševanju in evakuaciji, zagotavljali hrano in zavetje pri nesrečah ipd.

(A. B.)

Tragična pomlad na Mount McKinleyu
Adams Carter, urednik American Alpine Journala, poroča o enajstih smrtnih nesrečah na najvišji severnoameriški gori. Zaradi silnih snežnih neviht so tri Korejce po enotedenskem bivaku na 5200 metrih brez hrane m goriva rešili s helikopterjem, dva pa so rendžerji potegnili iz 20 metrske ledeniške razpoke. Drugi trije Korejci pa so se pri sestopu z gore smrtno ponesrečili, enako dva Italijana. En Švicar je umrl zaradi pljučnega edema, znani ameriški alpinist Mugs Stump pa se je ponesrečil pri sestopu po Južnem stebru. Eden pomembnejših Strumpovih uspehov je bil solo vzpon po 2500 metrski zahodni steni Mount Tyreeja na Antarktiki leta 1989. Štirje kanadski alpinisti pa so se ponesrečili v Messnerjevem ozebniku. Carter ugotavlja, da je tričetrt reševalnih akcij namenjenih tujim plezalcem, čeprav predstavljajo le-ti komaj tretjino obiskovalcev Mt. McKinleva.

(A. B.)

Nova izdaja vodnika po Julijcih
Pripravil jo je Tine Mihelič z urednikom Francijem Savencem

LJUBLJANA - Sredi julija bo izšla popravljena in dopolnjena izdaja planinskega vodnika Julijske Alpe, ki jo je pripravil alpinist in pisec Tine Mihelič z urednikom Francijem Savencem. Vodnik bo imel enak obseg kot prejšnji, skrajšan pa bo uvod in s tem povečan vodniški del. Novega bo polovico besedila, dodane pa mu bodo črnobele fotografije Jake Čopa, perorisbe Antona Rojca, kakršne so v Vodniku po planinskih postojankah Slovenije ter grebenske skice Mira Črnivca.
Naklada bo majhna (1500 izvodov), zato pa bo pot do novejših in popolnejših izdaj krajša; to je namreč prva edicija Planinske zveze Slovenije, ki je postavljena s pomočjo računalnika. Avtorji zato pozivajo uporabnike, naj s svojimi pripombami in dopolnili prispevajo k novim in boljšim izdajam. To bo tudi prvi vodnik PZS z barvnim ovitkom, jeseni bo o novi generaciji vodnikov tudi okrogla miza.

ALEŠ BJELČEVIČ

Oznake: ALP, AN, BIB, PLE
eXTReMe Tracker