Deželne novice - Jasna Paladin: Dobitnik zlatega cepina Nejc Marčič je s svojim soplezalcem Luko Stražarjem preplezal prvenstveno smer v steni Janaka, ki sta jo poimenovala Modri dirkač.
Nejc Marčič iz Alpinističnega odseka PD Radovljica je uspeh dosegel 22. oktobra v okviru alpinistične odprave Janak 2012, ki so jo sestavljali še vodja Miha Habjan, Igor Kremser (oba Akademski AO) in Matevž Jerman (AO PD Ljubljana-Matica). Glavni cilji odprave na območju Himalaje vzhodnega Nepala, ki velja za eno najbolj odmaknjenih gorskih področij, so bili preplezati novo smer v zahodni steni in novo smer v južni steni s prvim pristopom na vzhodni vrh Janaka (7090 metrov). Vse v alpskem slogu, kar je Nejcu Marčiču in Luki Stražarju tudi uspelo. Preplezala sta novo, prvenstveno smer v še nedotaknjeni zahodni steni Janaka, ki odslej nosi ime Modri dirkač. Za 1400 metrov visoko steno, pri čemer sta 1100 metrov plezala v prvenstveni smeri, sta porabila dva dneva. Kot sta povedala 11. novembra ob prihodu domov, smer tehnično ni bila zahtevna, največjo težavo pa sta jima povzročala mraz in veter, kar jima je pustilo tudi nekaj manjših posledic na prstih rok in nog. K sreči sta napredovala hitro, to pa je tudi eden od razlogov, da sta smer poimenovala Modri dirkač.
Nejc Marčič in Luka Stražar ob prejemu zlatega cepina letos tako nista zaspala na lovorikah, še več, ciljev in volje jima ne manjka. »Ne plezamo zaradi cepinov, cepine imamo zato, da plezamo,« sta še povedala ob zadnjem uspehu.
Prijatelji so Nejca Marčiča in Luko Stražarja pričakali z Modrim dirkačem.
Jasna Paladin
Ob dvojnem jubileju izdal zgoščenko ljudskih pesmi
Kaja Beton: Simon Eržen je že dvajset let gospodar Pogačnikovega doma na Kriških podih, ki je ena od treh planinskih koč Planinskega društva Radovljica.
V aktivno delo pri vzdrževanju doma se je vključil leta 1989, štiri leta kasneje pa je postal oskrbnik in gospodar ter to funkcijo imel 11 let. Leta 2004 je vlogo oskrbnika predal mlajšim, sam pa ostaja do danes gospodar doma.
Na Pogačnikov dom (2050 m n. m. v.) je nedvomno zelo navezan, s ponosom pa razlaga vodenje doma v zadnjih letih. V domu ima namreč vajeti v rokah mlado osebje, tudi letošnji oskrbnica in kuharica še nista dopolnili 30 let. Kot poudarja, je za delo v planinskem domu poleg dobre organiziranosti zelo pomemben dober kolektiv. In prav gotovo se Pogačnikov dom na Kriških podih lahko pohvali z odličnim kolektivom, njegova mladost pa je v slovenskem prostoru prav nekakšna posebnost. Kljub temu, da sam ni več stalno prisoten v domu, se v času sezone odpravi tja dva do trikrat na teden, obiskuje pa ga tudi pozimi.
Dom je odprt od konca junija do konca septembra. Kriški podi, kjer se srečujeta pot iz Trente na Škrlatico in iz Vršiča na Triglav, poleg številnih vrhov v okolici ponuja čudovit razgled na Trento. Kot je povedal gospodar, je obisk koče zelo odvisen od vremenske napovedi. V zadnjih letih beležijo približno 3.000 nočitev na sezono, veliko pa je tudi dnevnih gostov. Kaj pa ekologija v gorah? »Na domu uporabljamo ekološka čistila in vodo iz jezera, za prevoz imamo žičnico, imamo tudi sončno fotovoltaiko. Trenutno je v prvem planu izgradnja čistilne naprave.«
Simon pa ni le ljubitelj planin, ampak tudi fotografije in petja. Prijatelji, ki so ga večkrat slišali prepevati v družbi, so ga že nekaj časa nagovarjati, naj svoj imeniten glas tudi posname. Željo jim je izpolnil nedavno, saj je ob obletnici gospodarjenja, pa tudi ob osebnem jubileju (1. januarja bo dopolnil 60 let) izdal zgoščenko z izbranimi pesmimi. Pri petju ga spremlja na citrah Tomaž Plahutnik, izbor pesmi pa je narejen s premislekom. Večinoma ljudske pesmi zajemajo pesmi o gorah, na zgoščenki sta tudi Jamniška in Kroparska, prva pa je na zgoščenki kamnogoriška ljudska himna.
Za prijatelje je zgoščenko predstavil na Lancovem, obljublja pa, da jo bo predstavil tudi še v rodni Kamni Gorici, kjer še zdaj živi.
Kaja Beton
Na spominskem pohodu
Marjana Ahačič: Društvo Prijatelji Taleža šteje nekaj več kot 40 članov, ki skupaj odhajajo na planinske izlete po Jelovici, Julijskih Alpah, Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah. Šest se jih je novembra udeležilo tudi spominskega pohoda do Krnskih jezer.
Pohodnikov, ki radi hodijo na planino Talež in Lovsko kočo pod Tolstim vrhom, ni malo. Usti najbolj navdušeni in najbolj redni obiskovalci so se že leta 2000 povezali v neformalno društvo Prijatelji Taleža in od takrat skupaj hodijo na planinske izlete po Jelovici. Julijskih Alpah. Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah. Leta 2008 so se tudi formalno registrirali kot društvo, ki danes šteje nekaj več kot 40 članov in članic iz občin Radovljica. Bled in Jesenice. Tudi letos so bili tradicionalno aktivni. »Maja smo pripravili pohod na planino Svečica in Struško v Karavankah. kjer smo opazovali planinsko cvetje. Septembra smo se odpravili iz doline Završnice proti Turški jami in naprej na Zabreško planino, od koder je čudovit pogled na Blejsko jezero in Julijske Alpe. oktobra pa smo se povzpeli na Kumlehovo glavo in Visoki Mavrinc med Veliko in Malo Pišnico.« je povedal Franc Kemperle.
Na pobudo ene od članic so šli skupaj na martinovanje v Lendavo, drugi konec tedna v novembru pa se je šest članov udeležilo spominskega pohoda h Krnskim jezerom. Franc Kemperle je sodeloval na vseh petnajstih pohodih, organiziranih v spomin na konec prve svetovne vojne 11. novembra 1918. »Ob 6.30 smo se odpravili od doma v Savici in po dveh urah hoda prispeli na Komno. Pot smo nadaljevali preko Bohinjskih vratc do Krnskih jezer. Vseskozi nas je spremljalo rahlo rosenje, megla in veter. Pot vodi mimo ruševin utrdb, bunkerjev in kasarn, ki pa si jih tokrat nismo ogledovali,« je opisal tokratno pot »Opoldne so se na slovesnosti ob jezeru zbrale delegacije držav, ki so se vojskovale na tem območju, pohodniki iz Slovenije in tudi avtobus Madžarov, ter ostali gostje. Pohodnike je pozdravil župan Bovca Siniša Germovšek. slavnostni govornik pa je bil obrambni minister Aleš Hojs. Na prireditvi je sodeloval je tudi pevski zbor in kvartet trobil Slovenske vojske. Po končani slovesnosti so prižgali še ogenj miru. potem pa smo se skupaj odpravili k Madžarskemu križu na Dupelski planini in položili venec. Ob enakem vremenu smo se vračali preko Komne in se s pomočjo svetilk spustili proti Savici. Iz Lepene pa so se udeležili slovesnosti planinci in upokojenci iz Radovljice ter vojaški gorniki in vod gornikov iz vojašnice Bohinjska Bela.«
Marjana Ahačič
Podelili priznanja Planinske zveze Slovenije
V začetku meseca so v Prevaljah pripravili slovesno podelitev najvišjih priznanj Planinske zveze Slovenije za leto 2012. Gre za nagrade, ki jih planinska organizacija svojim najzvestejšim, najboljšim in najuspešnejšim članom podeljuje za dolgoletno delo na različnih področjih planinske dejavnosti. Najvišje priznanje PZS, svečano listino je za leto 2012 posthumno dobil tudi Radovljičan Tone Tomše, spominsko plaketo, ki jo Planinska zveza Slovenije podeljuje ob življenjskih jubilejih svojim najzaslužnejšim članom za njihovo dolgoletno zvesto in izjemno uspešno delo, pa za 70-letnico Marija Kravanja in Alojz Mohorič iz Planinskega društva Radovljica. Slavnostni govornik na letošnji svečanosti je bil Iztok Čop, ki je med drugim poudaril pomen prostovoljstva in planinstva v današnjem času in svetu. »V preteklosti se je gorniška zavest z gorami v celoti, ne samo s Triglavom, enim glavnih simbolov slovenstva, večkrat izkazala za pomemben povezovalni člen med Slovenci, zato upam, da bo tudi v današnjih časih moralne in materialne krize pripomogla k večji povezanosti in enotnosti med Slovenci ter k prehodu v prijaznejšo družbo. Današnje stanje duha v naši družbi je treba spremeniti. Planinska zveza Slovenije oziroma planinci bi lahko bili vzor, častni kodeks slovenskih planincev pa obvezno branje slehernega državljana,« je dejal čop.
M. A.