Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 05.10.1987

  05.10.1987


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G. Š.

ponedeljek, 5. oktober 1987, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1323

Delo, Šport: ... Tekmovanja v plezanju bodo poslej po pravilih UIAA

V Franciji so se sestali predstavniki 14 držav in sprejeli osnutek enotnih pravil - Plezanje že kmalu tudi olimpijski šport?
LJUBLJANA - Kar verjeti ne morem, kako se je vse spremenilo, je začel pripoved Ivica Pilič iz Splita, ki se je kot edini naš zastopnik udeležil sestanka v Chalainu (francoska Jura). Ko smo pred manj kot tremi leti pričeli pripravljati tekmovanje na Marjanu, smo si mislili: poskusimo, pa bomo videli kakšen bo odziv. Danes pa že pripravljajo serijo tekmovanj po vzoru (smučarskega) svetovnega pokala in razglašajo, da bo plezanje že v tem tisočletju postalo olimpijski šport. Zato - če se ne bomo uspeli vključiti že takoj na začetku in na vseh področjih - bo to velika škoda za vse nas.

NOVI ŠPORT - Je prihodnost (tekmovalnega) športnega plezanja res v dvoranah? Neodvisno bi bilo od vremena, težavnost smeri se lahko hitro prilagodi, sodniki imajo lažje delo ... (Arhiv: ID)

V treh dneh so zastopniki Velike Britanije, Avstrije, Belgije, Bolgarije, Francije, Italije, Japonske, Jugoslavije, ZRN, Nizozemske, SZ, Španije, Švice in ZDA, razdeljeni v dve skupini, pripravili pet delovnih dokumentov, ki bodo osnova bodočemu delu. Sklepe so sprejemali z glasovanjem in - tudi do dve uri so morah usklajevati nekatere, da so jih »spravili skozi«. Kot je povedal Pilič, je ravno pri tem lahko večkrat pomagal. In vsi so bili presenečeni, ko jim je omenjal izkušnje, saj nihče ni vedel, da smo tudi pri nas že imeli tekmovanja, da naši plezajo tudi že smeri X stopnje itd.
Nekaj osnovnih zaključkov. Tekmovanja v hitrosti in težavnosti naj bodo ločena, organizatorji pa jih seveda lahko pripravljajo tudi hkrati. Posebej so obdelali tekmovanja na naravnih in umetnih plezališčih ter balvanih. Tretji dokument opredeljuje mednarodna tekmovanja: kakšna so lahko, kako jih je potrebno pripraviti, v kakšnih razmikih si lahko slede, kakšen je osnovni ceremonijal (otvoritev, proglasitev zmagovalcev itd.) in kakšne administrativne zahteve (registracija, prijave, obdelava rezultatov). Definirali so celo že pravila reklamiranja, obseg osnovne medicinske službe in podobno. Tekmovanja, ki bodo za svetovni pokal, bodo lahko vodili le mednarodni sodniki, ob obvezni prisotnosti delegata Mednarodnega komiteja.

Kako smo v Jugoslaviji in Sloveniji pripravljeni na novi položaj glede plezanja?
Vse prej kot dobro! Komisija za alpinizem, oziroma Planinska zveza Slovenije, ki sta verjetno najbolj poklicani - vsaj po organizacijski plati - nimata niti izdelanih stališč. Značilno je tudi to, da iz naše republike ni nihče odpotoval na sestanek v Franciji, čeprav je športno plezanje prav v Sloveniji daleč najbolj razvito, le tekmovanj, se kot kaže nikomur ne da pripravljati ... Kakšna so najnovejša (uradna) jugoslovanska stališča, pa bomo upajmo lahko spoznali v nekaj dneh, saj se je v Prokletijah pravkar zaključil sestanek Koordinacijske komisije za alpinizem PZ Jugoslavije.

Reportaža v Delu izpred tedna dni, o tekmovanju v Arcu, pa je porodila tudi vprašanje: Ali bi tudi pri nas potrebovali posebno komisijo (za plezanje) ali morda celo klube, ki bi se posebej posvetili npr. tekmovalnemu plezanju? Kdo bo odgovoril?

Mednarodna zveza planinskih organizacij UIAA oz. njena nova Komisija za plezanje, bo že do konca leta organizirala seminar za mednarodne sodnike in organizatorje, še posebej tiste, ki bodo zadolženi za pripravo smeri. Največjo odgovornost na tekmovanjih bo namreč prav gotovo imel »supervizor«, ki bo moral pregledati smeri in prevzeti tudi odgovornost za vse, tudi za varnost.

Večkrat smo ugotavljali: koliko na tekmovanju plezanja na koncu odloča hitrost, potem to ni več tekmovanje v težavnosti!
Poslej čas na takih tekmovanjih ne bo imel več nikakršne vloge. Novost bo tudi, da bodo tekmovalci pred finalom lahko (15 - 30 minut) trenirali v pripravljeni smeri (X stopnje!). V primeru, da bo imelo več tekmovalcev enak dosežek tudi v tej smeri, pa je predviden še superfinale v smeri enakih težav, toda plezati bodo morali »na pogled«, brez predhodnega »študiranja«. In če tudi tako ne pride do diferenciacije, se lahko proglasi več zmagovalcev.

V Mednarodnem komiteju za plezalna tekmovanja bodo člani komisije za plezanje UIAA in tudi Tehničnega komiteja, posebnega izvršnega organa, katerega člani bodo imeli štiriletni mandat. V Komisijo za plezanje UIAA so bili začasno izbrani vsi prisotni, s tem, da jih morajo organizacije, ki so jih zastopali, še potrditi.
Poznavalci razmer bodo seveda takoj pomislili: vse lepo in prav, toda potrebna bo soglasnost! UIAA je bila namreč vedno proti tekmovanjem in - da bi sedaj kar tako sprejela novo Komisijo!? Pa je zgleda že vse dogovorjeno. Sestanku je namreč prisostvoval tudi generalni sekretar UIAA Filippini (zadnji dan celo predstavnik Olimpijskega komiteja), ki je v zaključnem govoru poudaril: To je verjetno presedan v zgodovini športa. Tu ste v dveh dneh in pol rodili, oz. vsaj formalno oblikovali NOVI ŠPORT, z vsemi pravili in pravilniki. Hvala vam za vaše delo in nadejam se tudi uspešnemu sodelovanju. Sicer pa - sestanek UIAA bo že 10. oktobra letos v Marakešu in tedaj se spet vidimo.

Kako podrobno so pripravili pravila, je videti (tako kot tudi kakšno vlogo igra danes celo v komaj »rojenem« športu) v določilih, kolikšno površino lahko zasede reklama. Na vrečici za magnezijo ne sme biti večja od 100 kv. centimetrov, na plezalnem pasu do 50, na hlačah celo le do 30 itd.

FRANCI SAVENC

V italijanskih Dolomitih
V Dolomitih sta se septembra mudila Kamničana Janez Benkovič in Tomo Drolec. Najprej sta v Civetti - Torre Veneziji ponovila Tissijevo smer, 20. in 21. septembra pa sta preplezala (15 h) še Philipp - Flamm. Ta smer je letos »stara« 30 let (prvič je bila preplezana 15. in 16. avgusta 1957), še vedno pa spada med najtežje v Civetti.
Iz Nove Gorice pa poročajo o plezanju v Selli. Naveza Igor Badalič - Robi Kobal je v Prvem stolpu ponovila Tissi - Schoberjevo, »Novi južni raz« in SZ raz v Tretjem stolpu, v Pic Ciavazes pa Via Italia in Buhlovo varianto Micheluzzijeve smeri. Mirjam Bizjak in Milan Velikonja pa sta preplezala Tissijevo, SZ raz in JV zajedo v Tretjem stolpu ter Buhlovo varianto v Ciavazes.

1.PP Smeri mladosti v Vršacu
Miranda Ortar in Darko Podgornik (oba Soški AO), sta na tabor v Zadnjico prišla z Novega vrha, kjer sta ponovila Zajedo pojoče travice (VI-/V), Reformacijo (VII-) in Omamo (VII); prvo prosto oba, drugi dve le Podgornik. O 2. PP Dopoldanske v Vršacu smo že poročali. Za smer Tako je govoril Zaratustra, pa velja, da sta preplezala (1. P in tudi 1. PP) le njen spodnji, najbolj zanimiv del (VII-/VI, 250 m), ki ima tudi izvrstno skalo, le varovanje v najtežjem raztežaju je bolj slabo. Po dnevu predaha sta 22. septembra ponovila še Smer mladosti. Ena najpomembnejših smeri Vršaca (VI, A2,400 m) je tako doživela (menda šele) 6. P in Darko je pri tem opravil še 1. PP (VII). Pravi, da je bilo najtežje v obeh tehničnih raztežajih nad polico (po kateri je mogoč prehod v Centralno), okoli VII pa zasluži tudi večina ostalih. Še sreča, da so skoraj na vseh ključnih mestih klini, za varovanje pa je koristil tudi metulje. Celotno kombinacijo (spodaj Ceklinova, III-IV, 600 m) sta preplezala v 11 urah. Mirandi, ki je še pripravnica, pripada prva mešana ponovitev te smeri.

ID

Nova v Vršičih
Milan Črv, Aleš Lazar in Boštjan Zajec, vsi so člani AO Črnuče, so 15. septembra preplezali novo smer v Vršičih. Označili so jo s kratico S.P.I.N., je pa tehnično zahtevna. Začenja po počeh v izrazitem stebru levo od Lukmanove smeri, po 60 m pa se umakne v bel izpran žleb (zajedo). Še previs, pravzaprav strop votline in - že je lažji svet. V smeri je ostalo 17 klinov, 3 svedrovci in 7 lesenih zagozd. Ocena pa VI-, A2-3, 110 m. Ob tem iz AO Črnuče poročajo še o PP Trikota v Dolgem hrbtu. 13. septembra sta vzpon opravila Franc Križanič in Danilo Patarčič.

O aktivnosti AO Kozjak
Armand Polegek je (z Borisom Strmškom) 19. septembra preplezal JLA v Šitah. V Steni pa sta plezali dve navezi. 20. septembra sta Dušan Golubič in Matjaž Roter ponovila Helbo, Milan Jolič in Branko Verdnik pa Raz Sfinge. Polegek je z Darkom Crinškom ponovil Italijansko in Muho v Osapski steni. Vsi člani AO Kozjak iz Maribora.

Prosto preplezal Gobo
Tudi v Osapski steni je bila opravljena vrsta zanimivih vzponov. Ela Leskovšek (Matica) in Igor Vojvoda (Akademski AO) sta 26. septembra opravila PP Netopirja. Igor Badalič in Iztok Ipavec (oba Nova Gorica) sta dan kasneje preplezala Netopirja in Hard lein.
Matjaž Ravhekar (Jesenice) pa je znova »naskakoval« Gobo. Prvič jo je preplezal že pred tremi leti; z lestvicami, pravi, da takrat na prosto plezanje še pomislil ni. Drugič jo je plezal zadnjo zimo z Rehbergerjem (en sam gib mu je manjkal, da bi jo PP v celoti). Uspel je prosto preplezati prvi in drugi raztežaj. Tretjič je prišel s Srečom Likarjem in - spet padel na vrhu tretjega raztežaja. V četrto, v soboto 26. septembra je uspel še v zadnjih dveh raztežajih. Tudi Matjaž Ravhekar ima torej prosto ponovitev Gobe, čeprav - kot sam pravi - zaenkrat še v dveh delih.

V Dolžanovi soteski in Vežici
Kamničan Robert Flerin, član AO Mengeš, je 25. septembra ponovil Soleo v Dolžanovi soteski. Danilo Golob (AO Kamnik) pa je teden dni prej v Vežici preplezal kombinacijo: začel je po Akademski, na gredi pa prečil v Lahovo, po kateri je izplezal.

Pomembni ženski ponovitvi
Zdenka Demšar in Betka Galičič, obe članici AO Škofja Loka, sta spet opravili dve pomembni ženski ponovitvi. 19. septembra sta ponovili Drašler -Kunaver v Sfingi, naslednji dan pa še Ljubljansko, prav tako v Steni.

Vertikal 88
Koledarji Akademskega alpinističnega odseka »Vertikal 88« so pripravljeni, vsaj vzorčni primerki so. Vodstva odsekov, ki jih nameravajo ponuditi v svojih sredinah, jih lahko naročijo pri Janezu Skoku (061) 334-000. Cena koledarjev je 2900 din za večje količine pa je seveda poseben popust.

Nogomet na najvišji ravni
Kamničani že več let zapored pripravljajo akcijo, ki jo imenujejo »nogomet na najvišji ravni«. Letos bo v nedeljo 25. t.m., seveda kot vedno na Korošici. Vabijo vse alpiniste, ne glede na članstvo. Pestro bo in prijetno!

Božičeva sodelavka ALP
TRST - V zadnji številki italijanske revije ALP, ki med alpinističnim revijalnim tiskom kotira vse višje in višje, je zabeleženo tudi, da je Ines Božič (Obalni AO) postala stalna dopisnica za Jugoslavijo. Opazno pa je tudi »pismo bralca« Toma Česna, ki osvetljuje odnos francoske odprave, ki je ob naši plezala na Lotse Šar; ni bil na ravni, ki jo pričakujemo od alpinistov.

Uradna predstavitev
VIDEM - V soboto 26. septembra je bila tudi uradna predstavitev vodnika o gorah Rezije (o njem smo poročali pred tednom dni). Bila je več kot uspešna! Zbralo se je več kot 200 ljudi, nastopil je rezijski pevski zbor »Mt. Canin«, deželo pa so več kot odlično predstavili s posnetki D. Clementeja. Prisotni so bili ugledni predstavniki planinske organizacije, pa tudi politične in upravne oblasti.

Dokumenti PZ Hrvatske
ZAGREB - V zadnji (7-8) številki glasila PZH Naše planine so zaključki izredne skupščine. Statut PZH in Program, Srednjeročni načrt ter Kodeks planinske etike in še nekaj pravilnikov. Gradivo torej, ki bo še kako dobrodošlo društvenih delavcem.
Je pa tudi nekaj zanimivih člankov. Ob nadaljevanju Prenjske trilogije Slobodana Žalice (Sarajevo), je za nas posebej zanimiv pregled Kamničana Dareta Božiča: Vijesti iz slovenskog alpinizma. V njem je nanizal številne zanimive podatke, od pregleda Jugoslovanov, ki so se povzpeli na osemtisočake, naših smeri v Himalaji (manjkajo tiste, ki so bile preplezane v ostenjih nižjih vrhov), do kratkih predstavitev petin najuspešnejših jugoslovanskih alpinistov.

Prišli so do 2/3
KOPENHAGEN - Dolfi Rotovnik javlja, da so najboljši plezalci njihovega društva (Dansk Bjergkluba) poskušali v »Granlandskem Yosemitu«, steni Kitila na južnem Grenlandu. Toda vreme je bilo slabo in preplezali so le nekako 2/3 stene, ki je sicer visoka 1500 m. Pravijo, da je bil to - če ne drugega - trening za Ama Dablam, kamor se odpravljajo jeseni 1988.

Bo Alešev sklad le zaživel?
V septembrski številki Planinskega vestnika je Gregor Klančnik spregovoril o alpinističnem skladu - Zanimiv zapis o alpinističnem filmu
Slovenski vrhunski alpinizem in z njim dosežki svetovnih razsežnosti so že zdavnaj prerasli toge oblike njegove organiziranosti, zato je treba, kot piše Gregor Klančnik, razvoj in nadaljnje uveljavljanje našega vrhunskega alpinizma nujno enotno in učinkoviteje rešiti. Nato pisec oriše zgodovino alpinističnega sklada, ki nosi ime pokojnega Aleša Kunaverja; od lanske majske seje glavnega odbora PZS, ko so sprejeli osnutek pravilnika, do ustanovne skupščine sklada, ki bo letos novembra. Osnovni namen sklada je združevati ponudnike alpinistične opreme in vrhunske alpiniste, ki bodo opremo preskušali in izpopolnjevali; poglavitna naloga članov Aleševega sklada pa je zdaj pridobiti čim več proizvajalcev plezalne in sorodne opreme.
Drugi najpomembnejši zapis letošnje devete številke Vestnika je razmišljanje filmskega kritika in direktorja Interfilma Toneta Freliha o alpinističnem filmu. Uvodoma se vpraša, zakaj je tovrstna kinematografija tako različna od ostalih športno filmskih žanrov, vendar je v pričujočem prispevku razkril še mnogo več kot le odgovoril na zastavljeno vprašanje. Ko govori o športnem filmu na splošno, ugotavlja da ustvarjalci le-teh največkrat sami niso športniki in zato določeno tematiko obravnavajo večinoma zelo objektivno; se pravi tudi kritično. Le takšen pristop pogojuje univerzalnost filmskih izdelkov; da so torej dostopni najširšemu sloju občinstva. Alpinistični filmi pa so popolno nasprotje tega. To pomeni, da so avtorji le-teh alpinisti sami in da so ti dokumenti še vedno edino oprijemljivi dokaz njihovih gorniških dosežkov. »Predvsem so pa tu gledalci - laiki postavljeni v voyersko pozicijo, ki jim ne omogoča aktivnega sodoživljanja dogajanja. Samo njihova voyerska pozicija predstavlja hkrati superiorno pozicijo alpinista, ki si je alpinizem zadržal v svoji domeni«. Razbrati je torej, da bo treba narediti gorniški film privlačen tudi za večino gledalcev. Seveda pisec nikakor ne omalovažuje alpinistovega izdelka; bolj gre tu za nasvet priznanega filmskega strokovnjaka, kakršen Tone Frelih prav gotovo je. Čas pač ni več naklonjen golemu podoživljanju gorniških doživetij, ujetih na celuloidni filmski trak.
Uvodni članek, posvečen 26. septembra, svetovnemu dnevu čistih gora, zopet spregovori o problemih, ki so povezani z množičnimi obiski naših gora. Tokrat o tem razmišlja biolog - Peter Skoberne. Navede nekaj novih in hkrati presenetljivih dejstev ter skuša najti tudi rešitve za ta zapletena vprašanja. Takole pravi: »Pogoj za reševanje varstvenih problemov v gorah je, da se jih zavedamo in jih tudi hočemo odpraviti. Zato že več let pripravljamo gradivo Slovenski gorski svet, s katerim bi dobili tudi osnovo za stališča do vseh posegov v gorski prostor«.
Dva prispevka potem opisujeta spomladansko alpinistično odpravo na Trisul I, kjer je bilo najpomembnejše to, da je Vlasta Kunaver s tega 7128 m visokega vrha poletela s padalom in tako dosegla nov svetovni tovrstni ženski rekord. Z naslednjima dvema člankoma, ki sledita, se spominjamo 150 letnice rojstva dr. Johanesa Frischaufa - očeta Savinjskih Alp, kot ga imenuje avtor Tone Strojin, in počastimo 80 letnico dr. Mihe Potočnika. Urednik ob tej častitljivi obletnici staroste slovenskih alpinistov objavi spis, ki je izpod njegovega peresa - mnogim dobro znan — z naslovom »Posušeni rožmarin«.
O filozofiji Desireja Bamoka, najuspešnejšega plezalca črne polti spregovori prevod iz francoskega Vertikala. Črnec spada med boljše plezalce, ki se ukvarjajo s prostim plezanjem v velikih smereh evropskih sten, zanimiv pa je tudi zardi svoje duhovitosti: »Počutim se kot redka žival; vsi me ogledujejo, čudaškega črnega divjaka, v katerem so se menda zdramili prvobitni nagoni pa se sedaj sili plezati, kot je nekoč po drevesih.« Na vprašanje, kaj meni o magneziji pa med drugim pove: »Namazal bi se z njo po dolgem in počez in tako zlezel, pa me sploh ne bi opazili. Jaz, črni plezalec, bel kot ti bratec moj ...«

MATEJ ŠURC
 

Oznake: ALP, AN
eXTReMe Tracker