Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 31.08.1987

  31.08.1987


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G. Š.

ponedeljek, 31. avgust 1987, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 2037

Delo, Šport: ... V visokih stenah postavlja Česen norme daleč naprej

Tomo Česen nadaljuje s povezovalnimi solo in (pretežno) prostimi turami v domačih stenah - Čaka na primerne razmere na tujem
KRANJ - Dogajalo se je v četrtek, 20. avgusta 1987. Tomo Česen (tehnični sodelavec Stubaia, Edelweissa in Slovenijašporta) je navsezgodaj prišel v Tamar in takoj odšel pod steno Šit. Ponovil je Četrt stoletja, nadaljeval z Belak - Bešlin in JLA, za konec pa »skočil« še v steno Jalovca, kjer je opravil 1.SPP Dularjeve zajede. Skupaj torej za krepak poldrugi kilometer smeri, ki ji nihče ne bi odrejal vsaj oceno VI-VII, pa še prek kilometer III-IV v sestopu, če
odštejemo dostope.

V DOLŽANOVI SOTESKI - Tomo Česen.

Smer Četrt stoletja je 7. in 14. septembra lani prva plezala domžalska naveza Janez Jeglič - Silvo Karo. Vstop je med Čmrlom in Debelo Berto, vodi pa po desni strani velikih značilnih streh in še naprej do gredine, potem pa še levo do Kambič - Ribarovič ter naravnost navzgor: po plateh, čez previse in mimo streh - vse skupaj je kot ogromen previsen nos - do krušljivega stebra in naravnost navzgor na rob stene.
»Smer je precej težka, povsem navpična od začetka do konca, skala pa dokaj dobra, le z nekaj krušljivimi mesti«, jo je ocenil Tomo Česen. »Menim, da spada nekako v isti razred kot Črni biser v Travniku, ki sem ga plezal pred nedavnim, le malo krajša je«. Skratka: ekstremna smer, ki zahteva od alpinista zelo veliko, solo vzpon pa (vsaj po današnjih izkušnjah) sploh ogromno. Za boljše razumevanje te trditve povejmo še, da je bila to prva ponovitev in da je ocena VII-, A1, 550 m povsem realna. Veliko mest zasluži oceno VI+, petkrat A0 oz. A1 (uporabni so jeseničani, pa tudi profilni klini, tudi metulji), manj kot VI- pa ni skoraj nikjer (razen zadnjih 50 metrov, kjer je III-IV). Za sestop si je Tomo izbral časovno verjetno najkrajšo varianto - smer Jesihove, kot je sedaj pri nekaterih že kar običaj.
Nadaljevanje je sledilo takoj in v isti steni. Odločil se je za smer, ki sta jo prva preplezala Stane Belak in Zoran Bešlin. Začel pa je kar po vstopni varianti (VI, 3R), ki sta jo ob prvi ponovitvi 21. septembra 1985 preplezala Ravhekar in Ravnik. Česen je opravil 1.P (tudi 1.SP) variante in 2.P (1.SP) Belak - Bešlin, ki pa je obenem tudi 1.PP, saj je ves čas plezal prosto. Strinja se z oceno VI+, le zajeda pod značilno veliko zeleno polico sredi stene je še težja. In ker se smer priključi Kambič - Ribarovič je po njej nadaljeval do Belač - Zupan, po kateri je ta dan že drugič dosegel rob stene.
Toda to je šele polovica vsega, kar je tisti dan splezal. Spet je sestopil po smeri Jesihove in zavil še v JLA, za katero se je ustalila ocena VI+ za prosto plezanje. » V tej smeri je sedaj kar precej več klinov kot jih je bilo ob moji zadnji ponovitvi, morda celo že preveč«. Namesto komentarja: bila je to prva solo prosta ponovitev.
Za konec pa je »obiskal« še Dularjevo zajedo, ki je kar precej časa veljala za najtežjo smer pri nas. Tudi to smer je zmogel prosto (VI+) in to prvi sam (sicer je bila to 2.SP). Bila je skoraj povsem suha, le nekaj metrov v zgornjem delu (ki pa so najtežji), se je še ni uspelo posušiti. Sestopil je po Hornovi smeri.
Da bi bil »na tekočem« tudi z ocenjevanjem športnih plezalcev, se je Tomo Česen dva dni pred svojo najnovejšo povezovalno turo odpravil v Dolžanovo sotesko in preplezal Levo smer (RP v prvem poskusu). Smer torej, ki so ji na začetku pripisovali oceno VIII. Kmalu (oz. s hitrejšim razvojem našega prostega plezanja) pa je začela drseti (ocena, na težave!) navzdol, na VIII- in VII+, dokler se ni ustalila pri VII. V Dolžanovo sotesko se je ponovno vrnil še 24. t. m. Tokrat je (prav tako RP) preplezal še Ta težko, za katero meni Srečo Rehberger, da je naš tipičen primer sedmice (seveda - za plezanje NP ali z RP).

Za vrednotenje doseženega je še prezgodaj
Vprašanje, kje vidi (ali vsaj, sluti) mejo možnega v alpinizmu, našem in nasploh, sva na njegov predlog za sedaj odložila. Ne le zato, ker bi bil to (pre)dolg pogovor, če bi se hotela dotakniti vsaj najbolj zanimivega. Tudi zato, ker ima Tomo »zanimivih« načrtov za to sezono še nekaj, na tuje naprimer sploh še ni šel.
Nekatere »ocene« pa so se mu vendarle izkristalizirale že med naštevanjem podatkov za ta zapis. Soliranje (pa tudi plezanje v navezi) »klasičnih šestic« v dobro znanih smereh in z dovolj klini je nekaj povsem drugega kot plezanje »modernih ekstremnih smeri«, ki so tako rekoč brez klinov in jih - razen prvih plezalcev - nihče ne pozna. Ponovitev smeri kot je Črni biser ali Četrt stoletja (in to solo!) pa še nekaj podobnih vzponov zadnjih dveh let bi lahko našteli, je torej nekaj čisto drugega. Povsem novo kategorijo pa bi seveda lahko imeli solo ponovitev takih ekstremno zahtevnih smeri, če ne drugega, že zaradi psihičnega pritiska, ki ga lahko (celo ob maksimalnem treningu) premagajo le redki.

FRANCI SAVENC

Uspešna mlada kranjska plezalca
Miha Dolinar in Darjan Šuc sta se že izkazala z odličnimi vzponi

KRANJ - S plezanjem sta pravzaprav šele dodobra začela, vendar sta se mlada, 19-letna Miha Dolinar in Darjan Šuc, člana AO Kranj, že izkazala z odličnimi vzponi. V glavnem sta se odločila za športno prosto plezanje, toda tudi v višjih stenah sta splezala nekaj dobrih smeri.
Tako sta v nedeljo, 23. t. m., opravila prosto ponovitev smeri Šimenc - Škarja v Dolgem hrbtu z oceno VII+. Po smereh sedme in osme stopnje v Dolžanovi soteski, Dolinar pa je pravzaprav osmo stopnjo dobesedno preskočil, sta prejšnji teden uspela z rdečo piko preplezati tudi Mozartove kroglice (IX-).
Šuc je uspel v ponedeljek, 24. t. m., Dolinar pa v četrtek, 27. t. m. Tako ima smer Mozartove kroglice, ki je sicer po besedah ponavljalcev med smermi IX stopnje v Dolžanovi soteski najlažja in tudi najkrajša sedaj točno deset vzponov. Splezali so jo Rehberger, Ravhekar, Jamnikar, Jensterle, Guček, Kuhar, Kovač, Flerin, Šuc in Dolinar.

TOMO ČESEN

Izbranih osem alpinistov za K2 (8611 m)
Na podlagi selekcije, ki jo je opravila podkomisija za vrhunski alpinizem pri PZS, je vodja naše alpinistične odprave na K2, ki bo odšla na pot spomladi prihodnjega leta, Tomaž Jamnik izbral ekipo, ki bo sodelovala pri tem našem osrednjem alpinističnem cilju naslednjega leta.
Izbrani so naslednji alpinisti: Stane BELAK, Filip BENCE. Bogdan BISČAK, Tomo ČESEN, Rado FABJAN, Silvo KARO, Pavle KOZJEK, in Andrej ŠTREMFELJ. Zdravnik odprave bo izbran kasneje, poleg tega pa je možnost udeležbe tudi za spremljevalce (novinar, snemalcev RTV itd).

Smučanje z osemtisočaka
Na pobudo Vikija Grošlja objavlja KOTG možnost udeležbe v smučarsko alpinistični odpravi na Gašerbrum I (Hidden Peak 8068) za 4 do 5 udeležencev, med katerimi naj bi bila tudi filmski snemalec ter zdravnik. Ker je treba takso za vrh plačati, mora vsak kandidat položiti svoj delež tega zneska, to je 500 dolarjev, do konca spetembra 1987, pa tudi potem aktivno sodelovati pri zbiranju sredstev. Rok prijav je 20. september na naslov: PZS - KOTG z oznako »Gašebrum I«.

T.Č.

Nov vodniček Toneta Golnarja: Tulove grede
Predstavlja malo znano skupino v Južnem Velebitu - Izpostavljene stene
LJUBLJANA - Tone Golnar, ta čas je v Nepalu kot inštruktor na tečaju za tamkajšnje gorske vodnike v šoli Aleš Kunaver (Manang), je dobesedno presenetil z najnovejšim vodničkom Tulove grede. Prvič je segel prek meja naše republike (Tulove grede so v Južnem Velebitu) in prvič predstavlja malo znano skupino, pravzaprav že kar plezališče.
»Bele, izpostavljene stene, divjina, nedotaknjena narava, vse to najdemo v Tulovih gredah«, piše v predgovoru. »Tukaj najdemo smeri vseh težav, pri-merne tako za začetnike, kot tudi za izbirčne ekstremiste in športne plezalce. Možnosti za nove smeri …«.
Do Tulovih gred je mogoče priti z različnih strani, najbolj primerna pa sta pristopa od Masleničkog mosta, oziroma opuščene tovarne v Obrovcu in iz Sv. Roka, vasice blizu Gračca. Oba kraja povezuje solidna makadamska cesta (30 km). Iz Paklenice je to lahko lep enodneven izlet.
Vodniček je skromen po obsegu (24 strani standardnega formata), cena pa malo manj (1000, za alpiniste 800 din). Toda naklada je majhna, vsega 500 izvodov. Za sedaj ga je mogoče naročiti le pri Gordanu Čuku. Študentski dom III. Cesta v Mestni log 70/353, 61111 Ljubljana, jeseni pa bo naprodaj tudi v kaki knjigarni.

FRANCI SAVENC

ALPINISTIČNE NOVICE

Dekliška smer v Planji
Aleš Blejčevič (AO) in Bojan Počkar (AO Železničar) sta bila 20. t. m. spet v severni steni Planje. Preplezala sta prvenstveno smer v desnem delu stene in jo imenovala Dekliška smer (VI+/V, 260 m). Poteka v desnem, krajšem delu stene, ves čas pa levo od Rolete (Svetičič - Poljanec). Odlikuje jo značilno plezanje po kaminih in ploščah, skala je povprečna na nekaterih mestih pa zelo dobra. Ključno mesto je nekaj metrov navpične plošče, drugače pa so težave v okviru V stopnje razporejene prek cele stene. Plezala sta dobre 4 ure, pustila en klin, sicer pa za ponavljalce najbolj priporočata jeseničane in friende.

Tabor v Zapotoku
Ob 40-letnici alpinističnega odseka Jesenice so se njihovi plezalci odločili, da pripravijo plezalni tabor. Vodja Matjaž Ravhekar vabi tudi vse ostale alpiniste od 5. do 11. septembra v Zapotok.

Od Julijcev do Kamniških
Janez Skok in Ines Božič sta v Planji prosto ponovila Mansardo, Marko Prezelj in Sandi Zorčič pa v Šitah smer JLA. Še isti dan je Prezelj (22. t. m.) soliral v Šitah Zajedo, naslednji dan pa je potem plezal v severni steni Dolgega hrbta in tam sam splezal Trikot. Prav tako v Dolgem hrbtu, v Jubilejni smeri, sta plezala (bilo je sicer še nekaj navez) Tomaž Jamnik in Nejc Zaplotnik ml.

Trikrat solo
Sašo Prosenjak je v Šitah 19. t. m. sam preplezal Belač - Zupan, dva dni zatem je Triglavu splezal Skalaško z Ladjo in vzpon podaljšal čisto do vrha, naslednji dan pa je bil še enkrat v Steni. Ponovil je Prusik - Szalayevo smer.

Škofjeločani v Dolomitih
Od 9. do 16. t. m. so Franci Balon, Zdenka Demšar, Betka Galičič in Boštjan Kekec plezali v skupini Treh Cin in kraljici Dolomitov, južni steni Marmolade.
Vsi štirje so v Veliki Cini ponovili smer Comici - Dimai, v najmanjši Cini pa smer Cassin – Vitali - Poizzi (VI, A1, 250 m). Kekec je to smer splezal prosto (VIII-). V Mali Cini sta Kekec in Demšarjeva plezala še Rumeni raz, medtem ko sta Balon in Galičičeva v Veliki Cini opravila 1. jugoslovansko ponovitev smeri Abram - Achrott (VI, A3, 450 m), poteka pa desno od Comici - Dimai. Potem pa so opravili še dva vzpona v Marmoladi. Kekec in Demšarjeva sta splezala smer Vinatzer - Castiglioni (VI, A0, 800 m), Kekec pa je najtežje mesto zmogel prosto (VIII-). Balon in Galičičeva pa sta preplezala Gognajevo smer (VI, A 1, 800 m).
In še dve njihovi smeri v domačih stenah. Steber Šit sta splezala Kekec in Demšarjeva, Zajedo spominov v Stenarju pa Marija Oblak in Uroš Rupar.

Bence soliral Cozzolina
Filip Bence je 21. t. m. kot prvi jugoslovanski plezalec soliral Cozzolinijevo zajedo v severni steni Malega Koritniškega Mangrta. Prvi solo vzpon je že pred desetimi leti opravil Ernesto Lomasti, pozimi leta 1983 pa je smer sam preplezal (kar je bila tudi prva in za sedaj edina zimska ponovitev) tudi Renato Casarotto.
Naslednji dan je Bence sam ponovil še Gilbertija, prav tako v steni Mangarta (V+, 800 m). Za konec je potem v nedeljo v Vevnici splezal še smer Gilberti -Castiglioni (V+, 600 m).

T.Č.

Nova smer v Ojstrici
Levo od Herletove smeri sta člana Gornjesavinjske alpinistične sekcije iz Mozirja Grudnik in Pavlič preplezala novo smer, ki je visoka 300 metrov. Imenovala sta jo Smer sončnega zahoda in težave v steni ocenila VI/V, plezala pa sta 8 ur.
Brata Samo in Robi Supin sta opravila 2. ponovitev Smeri miru. Robnik in Lekič sta prosto ponovila Spominsko smer Iva Reya, Herletovo pa so plezali Grudnik (prosto), Moličnik in brata Supin. Vse naštete smeri so v steni Ojstrice. Robnik in Lekič sta v Dedcu plezala Beli raz in Centralno smer, v Vršičih pa še Kamniško. Oba sta vse tri smeri ponovila prosto.

Dvakrat Aniča kuk
Miloš Kolšak in Arnold Koštomaj (oba člana AO Novo mesto) sta sredi tega meseca obiskala Paklenico. V steni Aniča kuka sta najprej oba prosto preplezala Velebitaško smer (RP, VII), Koštomaju pa je po večih poskusih uspelo prosto ponoviti tudi Klin (mesto VIII).

Možnost za preskus mladih
Koordinacijska komisija za alpinizem PZ Jugoslavije je z zamudo prejela vabilo bolgarske turistične zveze (v njenem okviru je tudi bolgarska federacija alpinizma) na mednarodno prvenstvo v skalolazenju - hitrostnem plezanju »Serdika 87«. Prireditev bo v masivu Vrtca, enem najbolj znanih v Bolgariji, kakih 130 km severno od Sofije. Vabijo dva tekmovalca in tekmovalca ter vodjo. Bivanje v Bolgariji financirajo organizatorji, potovanje do tja in nazaj pa si bodo morali udeleženci plačati sami (AO, PD in KA). Prijave zbira do srede predsednik KKA Bojan Pollak (Trg svobode 5, 61240 KAMNIK, tel. 831-747), ki bo v primeru večjega števila kandidatov izbor opravil v sodelovanju s KZVA.

Lagardov ozebnik v Les Droites
Beno Ravnik in Iztok Tomazin (tudi onadva nista imela v francoskih Alpah nič dosti boljše razmere od ostalih) sta 10. t. m. vstopila v steno Les Droites. Izbrala sta Lagardov ozebnik, kjer so bile sicer razmere slabe, vendar je bila vsaj vremenska napoved dobra. Toda kmalu po začetku plezanja se je vreme poslabšalo in večino smeri sta morala splezati v neurju, megli in ob plazovih. Do vrha sta potrebovala 11 ur in prav tako je bil zahteven tudi sestop. Od krajših kopnih smeri v okolici Chamonixa pa sta v Le Chayeanu splezala Tour de Vice (6b).
Doma si je Tomazin izbral dve kondicijski preizkušnji. 22. t. m. je opravil prečenje Mojstrana-Sleme-Vrh nad Mušiči-Kukova špica-Škrnatarica-Dovški križ-Oltar-Rokavi-Škrlatica in v Vrata. Za vse skupaj 9 ur. Naslednji dan se je povzpel na vseh šest tržiških dvatisočakov: Begunjščico, Storžič, Košutnikov turn, Tegoško goro, Kladivo in Veliki vrh. Pri sestopih s prvih štirih si je pomagal s padalom.

Spust po steni Dolgega hrbta
Milenko Arnejšek je pred dnevi pripravil »smer za spust« po steni Dolgega hrbta, da ni potrebno hoditi naokoli. Povratek z vrha Dolgega hrbta se sedaj lahko začne na zahodni strani vrha, tam kjer sta dve skali z oznako PA, potem še kakih 70 m navzdol po gredini, do raza po kateri »pripelje« smer Kemperle - Murovec. Še malo po razu (lahko, I-II, 5 m) in že je prvi klin. Sledi še šest sidrišč s po enim ali celo dvema klinoma ter zankami. Vse, ki bodo uporabljali to »smer«, pa opozarja, da spodaj hodijo ljudje.

Prva knjiga o Jalung Kangu
Pri mariborski založbi Obzorja je izšla 30. knjiga zbirke Domače in tuje gore. Njen naslov je »Pet zakladnic velikega snega«, avtor je novinar CGP Večer iz Maribora Braco Zavrnik, nastala pa je po spominih na odpravo »Jalung Kang 85«, ki jo je avtor spremljal kot poseben poročevalec tednika 7D. Posvečena je zmagovalcu gore, ki pa je ob povratku omahnil v smrt, Borutu Bergantu - Čiti.
Knjiga v srebrnkastem ovitku (in nekoliko drugačnem formatu kot so bili dolgo standardni) je kot celota dopadljiva, ne predebela (90 strani), ilustrirana pa z vstavljenimi barvnimi reprodukcijami avtorjevih posnetkov ... sicer pa bomo o njej napisali kaj več prihodnjič. Čez dva meseca, morda tudi kaj več, lahko pričakujemo že naslednjo knjigo o tej odpravi. Jalung Kang, ki bo izšla pri ljubljanski založbi Borec.

V Visoke Tatre
Tudi turistične organizacije počasi spoznavajo, da je planinstvo del (splošne turistične) ponudbe. Ob skromnih, včasih kar neopaznih ponudbah naših gora, se spuščajo tudi v organizacijo izletov in celo »trekingov« v tuje gore; izven evropske in evropske. Ob gorah Turčije in Irana, Maroka in Mehike ... vabijo tudi v poljske Visoke Tatre. Džerdap - turist v sodelovanju s PZ Niš (Tvrdžava bb) pripravlja petdnevno avtobusno potovanje za 29.900 din.

Nova »norost« v Alpah
CHAMONIX - Gore so postale prizorišče nove »norosti« trdijo eni, drugi pa ne morejo prehvaliti užitkov, ki jih ima človek pri jadranju s padalom. Letiš z vrhov, štartaš pa lahko tudi sredi vesin, ni potrebno nositi takih bremen kot pri jadranju z zmaji, cena pa tudi ni višja. In če imaš na razpolago še primerne žičnice, se lahko v enem tednu dodobra naučiš jadrati in še najadraš se za vse leto. Nesreč pa skorajda ni, torej - resnično norost za vsakogar.

Smrt med sestopom
NEW YORK, Roger Marshal (45) iz ameriške države Kolorado, se je smrtno ponesrečil med poskusom, da bi se vrnil k tovarišem po neuspešnem solo vzponu. Statistiki pravijo, da je to 83 žrtev najvišje gore sveta.

Problem bo že dostop
MOSKVA - Ekipa sovjetskih alpinistov, ki se je vrnila s poizvedovanj v Nepalu, je povedala, da računajo pri odpravi »Kangčendzenga 88« s problemom transporta. Področje, koder se bodo gibali, je zaprto za turizem in je zato sila težko dobiti potrebno število nosačev.
Natančno proučujejo tudi smer vzpona, saj bo izredno zahtevna. Najverjetneje bodo osemtisočake Kangčendzenge prečili od Zahodnega (Jalung Kanga 8505 m) k Južnemu vrhu (8476 m). Bazni tabor nameravajo postaviti v višini 5500, posebno »višinsko bazo« pa na 7200 m! Iz nje naj bi šla večina navez, ki bodo skušale opravit posamezne vzpone in prečenja .Za glavni cilj, prečenje vseh štirih najvišjih vrhov računajo, da bo trajalo kakih deset dni, skupina alpinistov pa naj hi štela 6 - 8 alpinistov. Med kandidati za odpravo so tudi štiri alpinistke.

Oznake: AN, HIM, PLE, PrV
eXTReMe Tracker