Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 17.08.1987

  17.08.1987


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G. Š.

ponedeljek, 17. avgust 1987, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1555

Delo, Šport: ... V Alpah odličen vzpon Skoka in Božičeve

V severni steni Les Droites opravila zahtevno ponovitev v smeri Jackson
LJUBLJANA - Janez Skok in Ines Božič sta se vrnila iz francoskih Alp z lepim uspehom, čeprav kljub temu nista povsem zadovoljna. Slabo vreme je po svoje krojilo usodo vseh, ki so hoteli uresničiti svoje cilje. Toda Skok in Božičeva sta kljub temu le našla luknjo v slabem vremenu. Vstopila sta v severno steno Les Droites in dobro polovico plezala po klasični smeri Cornou - Davaile. Zgornji del pa sta plezala po smeri Jackson (poteka med Cornou -Davaile in Axtovo varianto). Smer sicer nima prav veliko ponovitev, sodi pa med najtežje smeri v tej slavni steni. Splošna ocena je ED- in je od odcepa od klasične visoka 400 metrov. Od tega je 4 do 5 raztežajev zelo, zelo strmih (od 80 do 90 stopinj), dva raztežaja pa sta sploh popolnoma navpična. Skok je ocenil plezanje kot zelo zahtevno, zlasti v enem raztežaju sta imela težave z varovanjem. 20 cm debela plast ledu ni omogočila, da bi lahko zavrtal ledne kline. Sicer pa, kot pravita, razmere sta imela v redu, plezala pa sta 12 ur. To je seveda tudi 1. jugoslovanska ponovitev te smeri.
V drugih dneh jima je uspelo le v zahodni steni Blaitiera. S prvo žičnico na srednjo postajo Midija, potem v steno in ob 13. uri sta že bila spet v Chamonixu. Splezala sta smer Majorette Thatcher. Visoka je 200 metrov (7 raztežajev), leta 1984 pa sta jo prva zlezla Piola in Steiner. Na dveh mestih sta ocenjeni 6a (po UIAA VII-), drugo pa je VI. Sestop je kot pri vseh smereh v tej steni dokaj enostaven: spust ob vrvi nazaj čez steno. Pet dni za njima sta to smer preplezala tudi Zlatko Gantar in Ivo Kofol.

T.Č.

ALPINISTIČNE NOVICE

Franci Jensterle v deveti stopnji
Plezalci AO Škofja Loka v kanjonu Velike Paklenice - Tudi drugi uspešni, zlasti še ženske

Od 19. do 27. julija je precej plezalcev AO Škofja Loka obiskalo kanjon Velike Paklenice. S svojimi vzponi je bil v ospredju predvsem Franci Jensterle. Soliral je Banana Split (VI) in Petronilo (VII), splezal je še Anannas (NP, VIII-), z rdečo piko je ponovil Stezo mojstrov (VIII-), smer Karenin (VIII-) je ponovil na pogled, Santano (VIII-) in Stimulo (VIII+) pa z rdečo piko.
Za konec obiska je preplezal tudi smer ET, v kateri se je po padcu vrnil do prvega možnega počivališča, uspelo pa mu je v ponovnem poskusu (RK, IX-). 13. t. m. je bil v Dolžanovi soteski in tam splezal svojo drugo »devetko« v tej steni. Z rdečo piko je splezal Tri srca (IX-).
Toda tudi drugi plezalci so bili uspešni, predvsem je to treba reči za ženske. Začeli so s kratkimi smermi VI stopnje nad parkiriščem, potem pa se preselili v težje. Tako sta Anannas preplezala tudi Jernej Hudolin in Jure Bogataj, Stezo mojstrov pa le Hudolin. Smer Karenin (VIII-) sta oba zmogla z rdečo piko, medtem ko sta Maja Krajnik in Damjana Klemenčič ključno mesto v tej smeri, ploščo pod streho, zmogli na pogled, toda v strehi jima je zmanjkalo moči. Toda v Santani je potem šlo bolje. Krajnikova je smer zmogla z rdečo piko, Klemenčičeva pa z rdečim krogom (pri ponovnem poskusu je imela vpeta prva dva klina).
V steni Aniča kuka je Bogataj soliral Velebitaško smer, dve navezi pa sta ponovili tudi Albatrosa, in sicer Bogataj - Krajnikova in Jensterle, ki je smer splezal prosto (VII+) v navezi z Ivano Hamalčikovo (ČSSR). Med dekleti je treba omeniti še Eriko Oblak, ki je med drugim ponovila smer 00 (VII) in Joint (VI).

TOMO ČESEN

Izbor za K2 pred zaključkom
Podkomisija za vrhunski alpinizem pri PZS je na sestanku, ki je bil v ponedeljek, 10. t.m., izbrala 12 kandidatov (od 16 prijavljenih) v ožji izbor za našo alpinistično odpravo, ki bo maja prihodnjega leta naskakovala drugi najvišji vrh na svetu K2 (8611 m). Zadnjo besedo bo sedaj rekel vodja odprave Tomaž Jamnik. Kot vemo, bo v ekipi 8 plezalcev (brez vodje in zdravnika) in izmed te dvanajsterice kandidatov mora Jamnik izbrati vsaj 6 alpinistov, dva lahko izbere po lastni presoji.
Poleg tega so na sestanku sklenili, da se finančno podpro plezanja Sreča Rehbergerja v ZDA in Tadeja Slabeta v Avstraliji.

Stena Mangrta bo gostila plezalce
Tradicionalni alpinistični tabor pod severno steno Malega Koritniškega Mangrta (prirejajo ga v spomin na Pavla Podgornika in Tamaro Likar) bo letos od 23. do 30. avgusta. Možno bo spati v bližnji koči, a najceneje je seveda v šotoru. Kot vedno bo opise smeri mogoče dobiti pri organizatorju AO Novi Gorici oziroma Petru Podgorniku.

Vzponi Kranjca in Tajnikove
Mirko Kranjc in Jelka Tajnik sta v zadnjem času splezala najprej tri smeri v Julijcih. V severni steni Šit smer JLA, v triglavski pa Peternelovo in Šlosarsko. Pri vseh gre za prosto ponovitev. Potem sta odšla čisto na drug konec. V Raduhi sta prosto ponovila Rododendrum. 29. julija pa sta obiskala še steno Dolgega hrbta. Kot prva sta ponovila smer Indijansko poletje, ki je ocenjena VI+/VI. Pravita, da je zelo lepa.

Po krajšem premoru spet obisk Selle
Lansko pomlad skoraj ni minil teden, da kakšna skupina naših plezalcev ne bi obiskala Selle v Italiji. V začetku avgusta so bili tam tolminski alpinisti. Prvi dan v avgustu sta Mitja Lo Duca in Silvi Černilogar ponovila Tržaško v Ospu, potem pa so se jima v Dolomitih pridružili še Marko Pagon ter Darjo in Sandra Pajntar. V Ciavazesu sta Lo Duca in Černilogar splezala smer Via Italia (VI, A2), za katero je značilna štiri metre dolga streha. Potem sta v isti steni prosto ponovila še Schubertovo (VII-), Via Irmo (VI+), za konec pa še v 1. stolpu smer Novi južni steber. Svoj vzpon sta ocenila VII-, A0/V, 160 m.

Vabilo za tekmovanje v dvorani
Paul Brasset (Club Alpin Francais), ki je tudi član mladinske komisije pri UIAA je prek Planinske zveze Jugoslavije poslal vabilo za tekmovanje v športnem plezanju v zaprtem prostoru. Gre seveda za umetno narejene stene. Organizatorji menda krijejo stroške bivanja, zato naj se kandidati prijavijo na PZVA. Tekmovanje bo od 26. do 29. novembra v Palači športov v Grenoblu.

Sedmi festival planinskega filma na Češkem
Od 9. do 13. septembra bo v Teplicah nad Metuji sedmi festival planinskega in alpinističnega filma. Prikazani filmi bodo razporejeni v tri kategorije: 16 mm, super 8 in 35 mm. Vabilo so poslali tudi na PZS in kogar to zanima, lahko pošlje prijavo na naslov: KASS, 54957 Teplice nad Metuji, ČSSR. Poslati je treba filme, zraven pa še kratek opis, naslov in čas projekcije. Zadnji rok je 25. avgust.

Kozjek povezal vse tri Skalaške
Svojo povezovalno turo (splezati vse tri Skalaške smeri v Julijcih) je Pavle Kozjek začel v petek, 14. t. m., ob 8. uri pri Bivaku pod Špikom. Za Skalaško v steni Špika je potreboval uro in pol. Potem naprej pod steno Škrlatice (za smer slabo uro) in za zaključek še v Triglav. Na vrhu stene je bil ob 16. uri, potem ko je za zadnjo Skalaško potreboval dve uri plezanja. Za vse vzpone in sestope, ki jih je bilo skupno za približno 7000 metrov, je torej potreboval samo 8 ur.

TOMO ČESEN

V Aniča luki »uradno« prepovedano kampirati
Prepoved kampiranja je izdala uprava nacionalnega parka Paklenica, koliko pa je ta prepoved »uradna«, je videti tudi po tem, da nihče ni poslal obvestila o tem. Da ne bo pomote, za prvega maja je menda kampiranje dovoljeno, saj je takrat plezanje menda »organizirano«; tako od strani PZS kot tudi PZH! Kazen za druga obdobja pa se giblje, vse je odvisno le od paznika, kot potrdilo za plačano kazen pa dobiš kar vstopnico za obisk parka. Vse to so naključno odkrili alpinisti alpinističnega odseka iz Škofje Loke ko so plezali v teh stenah konec julija. Pravijo pa, da človek, ki sicer pobira vstopnino glede kampiranja ne dela problemov. Torej, če boste imeli srečo s pazniki, vam ne bo treba plačati ...
Kakorkoli že, že več kot skrajni čas je, da v Peklenici nekaj uredijo. Najbolj žgoč problem so seveda smeti in problem sanitarij, toda če Uprava meni, da bodo to rešili s prepovedjo kampiranja, se zelo moti. Najbrž bo vse samo slabše, kajti plezalci Paklenice ne bodo nehali obiskovati celo več, vedno več jih bo, kajti stene Paklenice se že pojavljajo na straneh znanih evropskih alpinističnih revij. In čisto po naše je, da zdaj, ko smo po velikih težavah prodrli v svet, vse to takoj podremo. Opaziti je, da uprava parka nima niti najmanjše ideje, kaj s parkom in njegovimi problemi sploh bi. Enkrat je KA Hrvatske že organizirala čiščenje v Aniča luki in k temu povabila tudi KA Slovenije, češ da je slovenskih plezalcev veliko več kot hrvatskih. Povabilu se je KA Slovenije odzvala, v kanjon se jih je pripeljalo za avtobus. Toda, bili so edini. Najbrž bi bilo sedaj preveč pričakovati, da bi ob teh problemih KA Hrvatske storila kaj več, kot le zapisala lepe sklepe. Ali pa nas bodo morda le presenetili?

Dan čistih gora
BERN - Sekretariat UIAA je razglasil soboto, 26. septembra 1987, za »Mednarodni dan čistih gora«. Akcija naj bi zajela ne le »prave gore«, temveč tudi plezališča (ta so večinoma na majhnih nadmorskih višinah in neredko daleč od gora) po vsem svetu. Oblike in aktivnost niso posebej opredelili; to je prepuščeno nacionalnim organizacijam, ki se bodo lahko prilagodile potrebam in možnostim.

Fotograf iz Prage
TORINO - V italijanskem nacionalnem planinskem muzeju so pripravili razstavo z imenom »Fotograf iz Prage«. Zbirka izbranih fotografij Viljema Heckla, ki je skupaj z vso češkoslovaško odpravo umrl med potresom, pod kamnitim plazom s Huascarana leta 1970, je vzbudila zelo veliko zanimanje, zelo hvalijo tudi razkošen katalog s Hecklovo biografijo.

Zbiralci planinskih znamk
POZNAN - Filatelistično društvo Giewont je letos organiziralo zelo uspelo razstavo Gore in planinstvo na poštnih znamkah. Med 20 zbirkami so kot najboljše ocenili E. Wylezola Tatre, Proti vrhu istega avtorja in Alpinizem B. Ciesielskega. Posebno nagrado žirije pa je dobil A. Pelewski za svojo zbirko Rože in živali poljskih gora. Sicer pa vsi po vrsti ugotavljajo, da se zanimanje filatelistov za znamke s planinskimi motivi tudi na Poljskem hitro povečuje.

Poljaki in Aconcagua
Poljski alpinisti niso uspešni le v Himalaji, njih poti vodijo v vsa gorstva sveta in - povsod dosegajo lepe uspehe. Iz pregleda (posredoval nam ga je seveda neumorni urednik Taternika Josef Nyka) njihovih letošnjih vzponov na Aconcaguo (6960 m), najvišji vrh obeh Amerik, je moč razbrati precej zanimivosti.
Argentinska smer po Poljskem ledeniku je doživela 1. ZP: Anna Skowronska-Gardas in Ewa Szczesniak 25. januarja. O vzponu Leszeka Cichyja in Ryszarda Kolakowskega smo že poročali: v dneh od 25. do 31. januarja sta ponovila Jugoslovansko smer v J steni. Francosko v isti steni (glavnega vrha) sta ponovila Piotr Konopka in Zbigniew Winiarski (31. januarja - 1. februarja). Po Poljskem ledeniku se je na vrh povzpela še četverica, po normalni pa jih je prišlo kar deset. Nekaj od njih je bilo zelo hitrih: prvi »oneday ascent« je opravil Cichy 18. januarja; za vzpon (od Plaza de Mulas, 4230 m) do vrha Aconcague (6960 m) in nazaj je potreboval vsega samo 13 ur. Isto je tri dni kasneje ponovil Konopka, le malo počasnejši pa so bili Ozechowski, Gardas in Kubalski.

ID

Bolgara ponovila Kaos
Bolgarska odprava po 3970 m visokem Eigerju: poti nazaj ni bilo

SOFIJA - Osemčlanska »odprava«, ki so jo pripravili v okviru AK Trapezica iz Velike Trnove, je prišla v začetku junija pod Eiger (3970 m), trdno odločena, da prepleza njegovo S steno. Toda razmere so bile nemogoče, povsod so grozili plazovi, vreme je bilo slabo ... Po natančnem študiju pa so vendarle našli možnost - Kaos (Pilier des portes du Chaos), smer v območju Z grebena, ki sta jo v dneh od 13. do 16. avgusta 1979 (v 35 urah) prva preplezala Gerhard Hopfgartner in Michel Piola.
Petr Petrov in Petr Panajotov sta vstopila 12. junija še v trdi temi. S prenekaterim rizičnim manevrom sta se (ponekod dobesedno) prekopala prek spodnjih vesin. Že v prvem bivaku pa ju je potem še dež premočil vse do kosti. Glodala ju je misel, da bi se vrnila, toda nazaj ni bilo več mogoče, za spuščanje bi rabila precej daljše vrvi, kot sta jih imela. Pred njima je bila »le« previsna skala težavnosti do A3, VI, ki pa sta jo morala preplezati kar v »težki« opremi, čeprav bi bili plezalniki mnogo bolj primerni. Drugi bivak in potem še veliko raztežajev IV in V stopnje. Šele med sestopom se je vreme izboljšalo, toda plazovi so še bolj grozili.
Po smeri Mislovskega v J steni Komunizma (Pamir) lansko leto in letošnji 1. ZP smeri Abalakova na Pik Ščurovskega (Kavkaz), še ena »naj« tura bolgarskega alpinizma, h katere realizaciji je odločilno pripomogel mojster športa Petr Petrov.

ID

Od Kamniških do Brente
Ženska naveza Zdenka Demšar in Marija Oblak je v Dolgem hrbtu ponovila smer Šimenc - Škarja, Franc Balon in Betka Galičič pa sta v Šitah prosto ponovila Zajedo.

V M. K. Mangrtu sta Damjan Vidmar in Uroš Rupar splezala Desnega Piussija (VI, Al). Dolomite (skupino Brenta) pa sta obiskala Balon in Boštjan Kekec. V Croz dell'altisimo sta preplezala smer Fedrizzi – Armani, ki je visoka 700 metrov in ocenjena VI, A1, Kekec pa je smer splezal prosto (VII). V Cima d'ambiez sta za konec že v slabem vremenu ponovila še smer Fox – Stenico z oceno V, A0 in visoko 300 metrov.

Člani PD SCT na Pik Komunizma
Skrbne priprave vse leto so se jim obrestovale - Kljub zelo slabemu vremenu je bila šesterica na 7495 m visokem vrhu

LJUBLJANA - Pred več kot letom dni so začeli z intenzivnimi pripravami, letos 1. avgusta pa so uresničili načrt. Ob 40-letnici Slovenija ceste - Tehnika in 10-letnici istoimenskega PD se jih je šest povzpelo na najvišji vrh SZ, 7495 m visoki Pik Komunizma.

Kronika vzponov
• Prvi obisk Pamirja je leta 1967 opravila odprava pod vodstvom dr. Mihe Potočnika. Po treh smereh so se povzpeli na Pik Lenina (7134 m) in Barbka Lipovšek - Ščetinin je dosegla ženski višinski rekord. Na Piku Lenina sta bila dve leti kasneje še Salberger in Šegula.
1972: prvič na Piku Komunizma (7495 m), Jeromen in Rožič.
1976: odprava iz BiH je morala obrniti vsega 50 m pod vrhom Korženevske (7105 m), dosegli pa so ga dve leti kasneje, ko so bili naši tudi v Južnem Pamirju in Fanskih gorah.
1980: v okviru organiziranih (tujih) trekingov sta se na Pik Lenina povzpela zakonca Brakus ter Rečan Schiavato.
1981: udeleženci odprave Šaleškega AO so opravili 2. JPR na vrh Komunizma in Korženevske.
1982: ženska odprava pod vodstvom Frantarjeve, prvi samostojni ženski vzpon na Pik Komunizma.
1983: Kranjčani so bili tretji naši na Korženevski, ob tem pa so opravili še
3P Bezubkina (5b, 3200 m) v S steni Komunizma in (tik izpod vrha) tudi prvi odsmučali po njegovih strminah.
1985: odprava iz BiH, štirje na vrhu Pik Komunizma. ID
Desetčlanska ekipa PD SCT pod vodstvom Franceta Urha je odpotovala iz domovine 10. julija, pet dni kasneje pa so iz Moskve poleteli v Pamir. Najprej so se pripravljali pod Pikom Lenina (7134 m). Povzpeli so se na Pik Petrovskega (4700 m) in na tej višini tudi nočili. 19. in 20. julija pa so po smeri vzpona na Pik Lenina dosegli 5300 m, prespali pa so (za boljšo aklimatizacijo) na 4200 m. Dan kasneje pa so že nadaljevali potovanje na ledenik Moskvin, pod Pik Komunizma (7495 m). Tudi tu so takoj nadaljevali s preskusom. Povzpeli so se na Pik Četirjoh (6400 m) in prespali na 5900 m. Potem pa se je zelo poslabšalo vreme, sneg je zapadel celo v bazi, vodstvo je odpoklicalo z gora vse ekipe ... Zaradi nesreč so prekinili celo njihov tradicionalni (alpinistični) šampionat.

26. julija pa se je začelo zares. Po smeri Borodkina so se vzpeli na Plato, kjer je bil tabor 2 (6200 m). Ker je bilo veliko novega snega in vmes tudi slabo vreme, so v T1 (5100 m) en dan čakali. S Platoja so se povzpeli na sedlo ob Hahlovu (vzpon prek Dušambeja se jim je zaradi plazov zdel prenevaren, tu pa se zaradi strme vesine sneg ni mogel dovolj nabrati) in 1. avgusta še na vrh. Na njem so bili Peter Dobnik, Marjan Gregorič, Štefan Lagoja, Luka Lukijanovič in France ter Matija Urh.
Ni bila to ne naša prva odprava v Pamir, ne prva po tej smeri na Pik Komunizma, tudi ne prva v društveni organizaciji, bila pa je prva s tako zahtevnim ciljem, ki je niso organizirali alpinisti. Storjen je korak naprej v razvoju našega gorništva. Tisti, na katere v preteklosti tako rekoč nismo mislili, vsaj uradno, v planinski organizaciji ne, si iščejo poti sami. Praznina med planinci, tistimi, ki obiskujejo gore v glavnem le po markiranih poteh, in alpinisti, ki vidijo svoje cilje predvsem v stenah, se torej počasi polni. In prav je tako. Seveda pa bi bilo napak misliti, je takih dejanj sposoben kar vsakdo. France Urh (48), nekdaj priznan alpinist, ki je že plezal tudi v gorah SZ, je povedal, da so zadnje leto še posebej trdno trenirali. Med tednom so predvsem veliko tekli, konec tedna pa so preživljali največ v gorah. Bilo je veliko zimskih pristopov na zahtevne vrhove in tudi plezalni vzponi (celo do V stopnje) niso manjkali. Veliko zaslug za uresničitev njihovih želja pa ima seveda tudi delovna organizacija SCT, brez njene pomoči ne bi bilo nič. Še v petdesetih letih smo organizirali odprave na Mt. Blanc, danes pa se že vprašujemo za marsikatero akcijo (npr. v Ande ali afriške gore) ali je to še odprava ali morda že bolj treking popotovanje v daljno deželo. Za alpinistične odprave so zahteve znane, za druge pa jih bo - kaže - tudi potrebno pripraviti.

FRANCI SAVENC
 

Oznake: ALP, AN, HIM, PLE, VTG
eXTReMe Tracker